prosilec - Slovenski etnografski muzej

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval vpogled v pogodbo o prenosu lastništva maske parklja na muzej. Organ je ugotovil, da s pogodbo ne razpolaga, je pa prosilcu omogočil vpogled v račun, s katerim je muzej odkupil masko, s prekritimi osebnimi podatki izdajatelja računa in prejemnika sredstev. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da sta ime in priimek prodajalca neposredno povezana s porabo javnih sredstev, torej gre za absolutno javne informacije javnega značaja. Slednje pa ne velja za naslov prodajalca. Glede na navedeno je IP pritožbi prosilca delno ugodil in organu naložil posredovanje imena in priimka izdajatelja računa in prejemnika sredstev.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-35/2023/4

Datum: 2. 2. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 17. 1. 2023, zoper odločbo Slovenskega etnografskega muzeja, Metelkova ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 1/2023 z dne 3. 1. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 17. 1. 2023 zoper odločbo Slovenskega etnografskega muzeja, št. 1/2023 z dne 3. 1. 2023, se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: »Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled tudi v podatek o imenu in priimku izdajatelja računa in prejemnika gotovine na računu z dne 27. 3. 1992.«

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 12. 12. 2022 na organ naslovil zahtevo, da mu omogoči vpogled v pogodbo, s katero so domnevno postali lastniki maske parklja.

Organ je dne 3. 1. 2023 izdal odločbo št. 1/2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilca delno ugodil na način, da lahko prosilec vpogleda v račun z dne 27. 3. 1992, brez osebnega imena in naslova izdajatelja računa in osebnega imena prejemnika gotovine, saj je organ te podatke štel za varovane osebne podatke.

Organ je prosilcu omogočil vpogled v račun o prodaji oprave parklja na sestanku dne 17. 1. 2023, prosilec pa je na zapisnik podal ustno pritožbo, da želi vpogledati v osebne podatke prodajalca parkljeve oprave organu. Pojasnil je, da je masko naredil skupaj s pokojnim očetom leta 1991. Nosil jo je dvakrat, nato pa je bila maska leta 1992 odtujena. Izginotja takrat niso prijavili policiji, želi pa, da se maska vrne nazaj lastniku. Zanima ga, kdo je masko prodal muzeju, saj bo krajo naznanil pristojnemu organu.

Organ je pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP, z dopisom z dne 31. 1. 2023, dne 2. 2. 2023 pa je IP posredoval tudi dokumentacijo, ki je bila predmet zahteve prosilca.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v celoti.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

IP ugotavlja, da je predmet pritožbenega postopka vpogled v osebne podatke, navedene na računu z dne 27. 3. 1992, in sicer v osebno ime in naslov izdajatelja računa in v osebno ime prejemnika kupnine za parkljevo masko in opravo, torej gre za vprašanje, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo, ko se je pri zavrnitvi dostopa do zahtevanih dokumentov skliceval na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).

Določba 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V času izdaje izpodbijane odločbe, to je na dan 3. 1. 2023, je bila to Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), ki ureja varstvo osebnih podatkov in se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno ter takrat veljavni Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1).

Po določilu člena 4, pododstavka (1) Splošne uredbe, pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Posredovanje dokumentov, ki vsebujejo osebne podatke prosilcu po ZDIJZ, predstavlja način obdelave osebnih podatkov, za katerega mora obstajati ustrezna pravna podlaga.

IP je uvodoma ugotovil, da je organ pravilno odločil, ko je ime in priimek ter naslov posameznika štel kot osebni podatek, saj gre za informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom.

Za razkritje osebnega podatka prosilcu po ZDIJZ more biti podana zakonska podlaga, ki je, v nasprotju s tem, kar je ugotovil organ, v konkretnem primeru podana v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbo prvega odstavka, na podlagi katere organ prosilcu zavrne dostop do osebnih podatkov,  dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev.

V konkretnem primeru je podatek o tem, komu je organ izplačal sredstva javnega zavoda, za nakup parkljeve oprave, nedvomno podatek o porabi javnih sredstev. Ime in priimek posameznika, kateremu je organ izplačal sredstva muzeja, tako predstavljajo nevarovane osebne podatke. Slednje pa ne velja za podatek o naslovu prebivališča posameznika, saj ta podatek ni neposredno povezan z informacijo o porabi javnih sredstev, zato je IP ugotovil, da prekriti podatek o naslovu posameznika, predstavlja varovan osebni podatek, za katerega ni podlage, da bi ga razkrili prosilcu.

Takšna odločitev je skladna tudi z dosedanjo prakso IP, saj je IP v odločbi št. 090-83/2013/7 z dne 26. 6. 2013, v katerem je odločal o dostopu do recepta in kupoprodajne pogodbe za t. i. Marijaceljski kolač, ki ga je občina odkupila od posameznice, IP pa je občini naložil, da prosilki posreduje podatke o prejemnici sredstev (ne pa tudi o naslovu). Citirano odločbo je potrdilo tudi Upravno sodišče RS, s sodbo št. III U 248/2013-9 z dne 16. 5. 2014. V zadevi št. 09021-7/2020/4 je IP prav tako zavzel stališče, da je zavezanec dolžan prosilcu posredovati seznam informacij, vezanih na muzejsko dejavnost v letu 2020, ki izkazuje odkup eksponatov, in sicer: opis eksponata, vrednost in »pogodbeno« stranko (torej prodajalca konkretnih eksponatov muzeju).

Pritožba je tako v delu, ki se nanaša na ime in priimek prodajalca oz. prejemnika sredstev organa, utemeljena, organ pa je v tem delu napačno uporabil materialno pravo. Zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Glede naslova posameznika, navedenega na računu, IP ugotavlja, da gre za informacijo, ki presega pojem podatka o porabi javnih sredstev in za razkritje katere ni podana zakonska podlaga, zato ne prestavlja prosto dostopnih informacij javnega značaja. IP je tako zaključil, da je izpodbijana odločba v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, zato je pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na dostop do varovanih osebnih podatkov, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil (2. točka izreka te odločbe).

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, o čemer je odločeno v tretji točki izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka