prosilec - Slovenski državni holding d.d.
+ -Številka: 090-67/2025
Kategorije: Mediji, Poslovna skrivnost
POVZETEK:
IP je v pritožbenem postopku po Zakonu o medijih odločal o pritožbi zoper zavrnilni odgovor organa in sklep o zavrženju, v zvezi z vprašanjem, koliko prijav je organ prejel na razpis za delovno mesto pomočnika predsednika uprave. Organ se je pri zavrnitvi skliceval na izjemo poslovne skrivnosti, ki pa v obravnavani zadevi ni bila podana. Posledično je IP pritožbi ugodil in organu naložil posredovanje podatka o tem, koliko prijav je prejel na navedeni razpis.
ODLOČBA:
Številka: 090-67/2025-6
Datum: 24. 3. 2025
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi medija …………….(v nadaljevanju prosilec) z dne 27. 1. 2025 in z dne 11. 2. 2025, zoper zavrnilni odgovor z dne 22. 1. 2025 in zoper sklep Slovenskega državnega holdinga, d.d., Mala ulica 5, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 2025-335/DVZ z dne 5. 2. 2025, v zadevi dostopa do informacije za medije, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 11. 2. 2025 zoper sklep Slovenskega državnega holdinga, d.d., št. 2025-335/DVZ z dne 5. 2. 2025 se ugodi in se izpodbijani sklep odpravi.
2. Pritožbi prosilca z dne 27. 1. 2025 zoper zavrnilni odgovor organa z dne 22. 1. 2025 se ugodi ter se izpodbijani odgovor odpravi in se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku petih (5) delovnih dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati:
- Zapisnik o odpiranju prijav na razpis za delovno mesto »pomočnik predsednika uprave« z dne 9. 1. 2025, in sicer le prvo alinejo sklepa komisije na str. 2, iz katere izhaja, koliko prijav je prispelo na navedeni razpis.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
(1) Organ je dne 22. 1. 2025 prejel zahtevo prosilca, vloženo po novinarki…………., v kateri ga je ta (med drugim) prosila za odgovor na naslednje vprašanje: »..na vaši spletni strani vidim, da iščete pomočnika predsednika uprave – koliko prijav ste prejeli do 8. 1. 2025, ko je potekel rok za posredovanje vlog?«
(2) Na vprašanje prosilca je organ odgovoril dne 22. 1. 2025, in sicer z naslednjim odgovorom: »Vsi kadrovski postopki so zaupni in vedno izpeljani v skladu s pravili. Več informacij vam zaradi tega ne moremo razkriti.«
(3) Zoper zavrnilni odgovor z dne 22. 1. 2025 je prosilec, po odgovorni urednici, dne 27. 1. 2025 pri IP vložil pritožbo. Ne strinja se z zavrnitvijo odgovora na vprašanje in poudarja, da je organ družba v 100% državni lasti. Pojasnjuje, da števila kandidatov za različna delovna mesta nikoli doslej pri organu niso bila poslovna skrivnost. V pritožbi prosilec postavlja še dodatna vprašanja, za katera pravi, da mu jih organ z zavrnitvijo ni omogočil postaviti.
(4) IP je pritožbo prosilca, z dopisom št. 092-20/2025-2 z dne 28. 1. 2025, odstopil organu.
(5) Organ je dne 5. 2. 2025 izdal sklep št. 2025-335/DVZ, s katerim je pritožbo prosilke zavrgel. V obrazložitvi sklepa je navedel, da pritožba ni dovoljena, ker zavrnilni odgovor na vprašanje ne izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva.
(6) Zoper sklep št. 2025-335/DVZ z dne 5. 2. 2025 (dalje izpodbijani sklep) je prosilec dne 11. 2. 2025 pri organu vložila pritožbo. Ne strinja se z zavrženjem pritožbe in navaja, da navedba organa, da ne obstaja dokument, iz katerega bi izhajalo, kolikšno je število prijav na delovno mesto pomočnika predsednika uprave, ne more držati. Za vsako delovno mesto, tako v zasebnih kot v družbah v državni lasti, se vodijo evidence prijav v kadrovskih službah. Še zlasti je tovrstno vodenje postopkov nujno v državnih družbah, saj te ne upravljajo z zasebnim premoženjem, temveč z davkoplačevalskim denarjem. Razkritje tovrstnih informacij je pomembno z vidika transparentnosti postopka in zgleda, ki ga daje državnim podjetjem organ, saj jih tudi nadzira.
(7) Pritožbo prosilca je organ dne 28. 2. 2025, na podlagi 245. člena ZUP, posredoval v odločanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi.
(8) IP je organ dne 4. 3. 2025 in dne 12. 3. 2025 pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovora organa je IP prejel dne 10. 3. 2025 in dne 13. 3. 2025, skupaj s pripadajočo dokumentacijo.
Pritožba zoper izpodbijani sklep je utemeljena.
Pritožba zoper zavrnilni odgovor z dne 22. 1. 2025 je utemeljena.
(9) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah ZMed in odločitev o izpodbijanem sklepu
(10) IP ugotavlja, da je organ pritožbo prosilca z dne 27. 1. 2025 zoper zavrnilni odgovor organa z dne 22. 1. 2025 z izpodbijanim sklepom zavrgel, z obrazložitvijo, da pritožba ni dovoljena. Posledično je IP v tem postopku naprej presojal, ali je organ s pritožbo prosilca z dne 27. 1. 2025 postopal procesno pravilno.
(11) Ker je prosilec zahteval informacije kot medij na podlagi 45. člena ZMed, se je IP primarno ukvarjal z vprašanjem, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah ZMed. Po določbi devetega odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
(12) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ (in posledično ZMed), saj je pravna oseba javnega prava, ki je ustanovljena z Zakonom o slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14 in 140/22), 63. člen navedenega zakona pa izrecno pravi, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. V obravnavani zadevi tako ni sporno, da je organ zavezan tudi k posredovanju informacij za medije po 45. členu ZMed.
(13) Dalje je IP presojal, ali so izpolnjeni procesni pogoji za vodenje postopka po 45. členu ZMed, povzeti v 11. točki te obrazložitve. Na poziv št. 090-67/2025-2 z dne 4. 3. 2025, je organ IP posredoval dokumentacijo, ki se nanaša na vprašanje prosilca z dne 22. 1. 2025. Posledično je IP ugotovil, da ugotovitev organa, da nima dokumenta, iz katerega bi izhajal odgovor na vprašanje, koliko prijav je ta prejel do 8. 1. 2025, ko je potekel rok za posredovanje vlog za pomočnika predsednika uprave, ni pravilna. S tem podatkov organ nedvomno razpolaga, saj ta izhaja iz dokumentacije (zapisnika z dne 9. 1. 2025), ki jo je organ na poziv posredoval IP.
(14) Izhajajoč iz ugotovitev, navedenih v predhodnem odstavku, je organ pritožbo prosilca z dne 27. 1. 2025 nepravilno zavrgel (ker organ z dokumentom, iz katerega izhaja odgovor na vprašanje medija z dne 22. 1. 2025, razpolaga, je napačno zaključil, da pritožba ni dovoljena). V skladu s tem je IP pritožbi zoper izpodbijani sklep ugodil in tega odpravil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
2. Vsebinska presoja pritožbe prosilca z dne 27. 1. 2025
(15) Ker je IP izpodbijani sklep, s katerim je organ pritožbo prosilca zavrgel, odpravil, je dalje odločal, ali je pritožba prosilca z dne 27. 1. 2025, zoper zavrnilni odgovor organa z dne 22. 1. 2025, utemeljena.
(16) Prosilec je od organa dne 22. 1. 2025 zahteval odgovor na vprašanje v zvezi z objavo konkretnega delovnega mesta, in sicer »na vaši spletni strani vidim, da iščete pomočnika predsednika uprave – koliko prijav ste prejeli do 8. 1. 2025, ko je potekel rok za posredovanje vlog?« Iz odgovor organa z dne 22. 1. 2025 izhaja, da se je ta pri zavrnitvi smiselno skliceval na izjemo poslovne skrivnosti. IP je tako v nadaljevanju presojal, ali je podana izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
O izjemi varstva poslovne skrivnosti
(17) Za poslovno skrivnost, kot izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti (ZPosS). Pojem poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki kumulativno izpolnjuje naslednje zahteve:
- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
- ima tržno vrednost;
- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.
(18) Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in s tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
(19) IP je torej v nadaljevanju presojal zahtevane informacije z vidika obstoja zgoraj navedenih treh zahtev, ki opredeljujejo poslovno skrivnost.
(20) IP je vpogledal v zahtevane dokumente in ugotavlja sledeče:
- Zapisnik o odpiranju prijav na razpis za delovno mesto »pomočnik predsednika uprave z dne 9. 1. 2025, nosi vidno oznako »poslovna skrivnost – zaupno«. Organ je torej zahtevano informacijo označil kot poslovno skrivnost. Organ se je ob tem skliceval tudi na svoj Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti z dne 13. 6. 2023 (dalje pravilnik), ki ga je IP dne 13. 3. 2025, v okviru spisovne dokumentacije, tudi predložil. Ta pravilnik v 5. členu, v drugem odstavku, v šesti alineji, med drugim določa, da so poslovna skrivnost pogodbe o zaposlitvi in višina plač ter drugih pravic zaposlenih. Dokumentacije iz postopkov razpisov za delovna mesta pravilnik neposredno ne določa za poslovno skrivnost, ima pa določbo, da pravilnik določa splošno opredelitev informacij, ki predstavljajo poslovno skrivnost družbe, druge informacije pa lahko za poslovno skrivnost določi uprava družbe.
(21) Izhajajoč iz navedenega IP ugotavlja, da je organ v skladu z zakonom z internimi akti zahtevano informacijo določil za poslovno skrivnost, s čimer je razumno ukrepal, da zahtevano informacijo ohrani kot poslovno skrivnost, tretji pogoj iz 2. členu ZPosS je torej v obravnavani zadevi izpolnjen.
(22) Ni pa IP sledil organu, da gre za poslovno skrivnost, in sicer iz razloga, ker ni izpolnjen drugi pogoj za poslovno skrivnost, to je, da gre za informacijo, ki ima tržno vrednost.
(23) Podatek o tem, koliko prijav je organ prejel na (že zaključen in izveden) razpis za delovno mesto, namreč ni podatek, ki bi lahko kakorkoli vplival na položaj organa na trgu in z razkritjem katerega bi organu lahko nastala škoda pri opravljanju njegove tržne dejavnosti. Ob tem je IP izhajal iz predloga ZPosS, kjer je predlagatelj zakona med drugim zapisal[1]: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti)[2]«. V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Povedano drugače, o »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije.
(24) Po oceni IP pri zahtevanem podatku ne gre za informacijo, ki bi izpolnjevala pogoje iz prejšnjega odstavka. IP dalje ugotavlja tudi, da je organ v zavrnilnem odgovoru z dne 22. 1. 2025 zgolj navedel, da gre za poslovno skrivnost, kar pa samo po sebi ne pomeni, da imajo informacije tržno vrednost, z vidika nastanka morebitne škode v primeru razkritja. Tega pogoja tudi organ v postopku ni izkazal. Na poziv IP z dne 12. 3. 2025, št. 090-67(2025/4, v katerem ga je IP izrecno pozval k »predložitvi drugih morebitnih dejstev in dokazov, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji za poslovno skrivnost po 2. členu ZPosS«, organ ni pojasnil, kako bi razkritje podatka o tem, koliko prijav je prejel na navedeni razpis, vplivalo na njegov tržni položaj in kakšna škoda bi mu s tem v zvezi nastala. Navedel je le, da ta informacija ni splošno znana in tudi ni enostavno dostopna osebam izven ozkega kroga zaposlenih pri SDH, kar pa lahko izkazuje izpolnjevanje prvega zakonskega pogoja iz 2. člena ZPosS, ne pa drugega, to je, da ima informacija tržno vrednost.
(25) Povedano drugače, organ svoje dokazne ocene nastanka škode, ki bi lahko nastala z razkritjem, ni izpolnil. Ob tem je Upravno sodišče RS že večkrat zavzelo stališče, da je dokazno breme za izkazovanje tega pogoja pri subjektu, ki ga zatrjuje, torej pri organu, ki je zainteresiran za varstvo informacije, tako npr. izhaja iz sodb št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.
(26) Glede na vse navedeno IP zaključuje, da glede zahtevanega podatka o tem, koliko prijav je organ prejel na razpis za delovno mesto »pomočnik predsednika uprave«, ki izhaja iz zapisnika z dne 9. 1. 2025, niso izpolnjeni pogoji poslovne skrivnosti po ZPosS, kar pomeni, da izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana.
(27) IP je na podlagi navedenega ugotovil, da je organ na prvi stopnji glede informacij, ki so bile predmet presoje tega pritožbenega postopka, napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilca ugodil, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odpravil izpodbijani sklep in odgovor organa z dne 22. 1. 2025 in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.
(28) V skladu z desetim odstavkom 45. člena ZMed, ki določa, da mora organ odločbo, izdano na podlagi pritožbe, izvršiti nemudoma, najpozneje pa v petih delovnih dnevih od vročitve odločbe, je organ dolžan prosilcu posredovati informacijo, kot izhaja iz izreka te odločbe, v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe.
(29) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.
(30) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke
[1] Dostopen na spletni strain Državnega zbora RS,
https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/zakonodaja/izbran/!ut/p/z1/jY_BCoJAFEW_xYVb31OxrJ0SGGMRapLNJjSmUVBHximhr09oVZT4dvdyzoUHFDKgbf6oeK4q0eb1mM90cSGr0CNhYGLgBC5Gx_AQk62Prr-E0xdgxQ5GG8vfJ2hjkphA5_j45zyc508AdHqeAOW1KN6vem1huxyoZDcmmTTucqxLpbp-raOOwzAYXAheM-MqGh1_KaXoFWSfJHRNmmbPHTt5mvYCc9LReA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?uid=C1257A70003EE6A1C125837F004D7F76&db=kon_zak&mandat=VIII&tip=doc
[2] Enako je zapisano v Direktivi 2016/943