prosilec - Slovenski državni holding d.d.

POVZETEK:

Prosilka je zahtevala dokumente in analize glede slabega finančnega položaja termo divizije skupine HSE in preliminarno poročilo možnih ukrepov in scenarijev poslovanja. Organ je zahtevo zavrnil zaradi neobstoja dokumentov in zaradi poslovne skrivnosti. IP je v postopku ugotovil, da je za razkritje dokumentov podan javni interes, zato je pritožbi ugodil in organu naložil, da prosilki posreduje vse dokumente, s katerimi organ razpolaga.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-465/2024/7

Datum: 15. 5. 2025   

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …, z dne 21. 11. 2024 (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Slovenskega državnega holdinga, d. d., Mala ulica 5, 1000 Ljubljana, št. 2024-3289 z dne 4. 11. 2024 (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo           

ODLOČBO:

1. Pritožbi se delno ugodi in se 1. tč. izreka odločbe Slovenskega državnega holdinga d. d., št. 2024-3289 z dne 4. 11. 2024 delno odpravi. Zavezanec je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati:

1 - dopis HSE z dne 28. 8. 2024, pri čemer je dolžan na dnu dokumenta pod vrstico »V vednost« prekriti elektronske naslove prejemnikov,

2 - analiza HSE-TEŠ: vzdržnost nakupnih cen električne energije za leto 2023 in projekcije za obdobje 2024-2026,

3 - projekcije TEŠ in HSE od leta 2025 do 2033,

4 - oddelitev termo divizije z dne 12. 2. 2024,

5 - informacije glede termo divizije skupne HSE, Slab finančni položaj, z dne 3. 9. 2024,

6 - poročilo glede vzrokov za slab finančni položaj termo divizije skupine HSE in preliminarno poročilo možnih ukrepov in scenarijev poslovanja termo divizije z dne 22. 5. 2024,

7 - dopis št. 2024/2015/AC z dne 6. 6. 2024.

2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilka je 7. 10. 2024 od organa zahtevala, da ji v elektronski obliki pošlje:

- obvestilo Holdinga Slovenske elektrarne o resnem finančnem stanju TEŠ, ki vodi v insolventnost, ki ga je prejel minister mag. Bojan Kumer in o tem 3. 9. 2024 seznanil javnost, z vsemi prilogami,

- vso dokumentacijo, ki jo je organ v letih 2023 in 2024 prejel s strani HSE v zvezi s finančnim stanjem TEŠ,

- vso dokumentacijo, ki dokazuje, da je izbran način, ki ga predlaga HSE za reševanje TEŠ, najbolj optimalen,

- pravna mnenja, ki jih je organ v 2023 in 2024 pridobil v zvezi z omenjeno problematiko,

- dokumentacijo v zvezi s poslovanjem TEŠ, iz katere izhaja, kaj so pokazali finančni izračuni,

- dokumentacijo, iz katere izhaja dejstvo, da ima HSE kot družbenik omejene pristojnosti in možnosti v zvezi s financiranjem nadaljnjega poslovanja TEŠ in PV po 31. 12. 2024, ko ne bodo več izpolnjeni pogoji za uporabo dosedanjih metod financiranja.

(2) Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 2024-3289 z dne 4. 11. 2024 in zahtevo prosilke v drugi, tretji, peti in šesti alineji zavrnil zaradi izjeme poslovne skrivnosti. Dokumentov iz prve in četrte alineje organ nima, saj je nikoli ni prejel ali ustvaril, zato je zahtevo zavrnil zaradi neobstoja dokumentov. Organ je ocenil, da javni interes za dostop do dokumentov ni podan.

(3) Zoper izpodbijano odločbo je prosilka 21. 11. 2025 vložila pritožbo. V njej je navedla, da se ne strinja z zavrnitvijo v delu, ki se nanaša na izjemo poslovne skrivnosti, saj je za razkritje dokumentov podan javni interes. Ta izhaja iz tega, da so informacije povezane s poslovanjem družb Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje, na navedeni družbi pa je vezanih cca 5000 delovnih mest. Javni interes je tudi v tem, da je Vlada RS 13. 1. 2022 sprejela Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranja premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki kot leto konca izkopavanja premoga določa leto 2033 in ne prej, interventni zakon pa predčasno ukinja več kot 5000 delovnih mest v Šaleški dolini, ki so povezana z delovanjem PV in TEŠ. Prav tako javni interes izhaja iz tega, da je organ v 100 % državni lasti in da ima lokalna skupnost in vsi občani pravico izvedeti za analize povezane s prestrukturiranjem termo divizije skupine HSE.

(4) Organ je pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP z dopisom z dne 10. 12. 2024, 17. 12. 2024 pa je IP odstopil tudi dokumentacijo, o kateri je odločal.

Pritožba je delno utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) Dokumenti, ki so bili predmet presoje, in jih je organ na podlagi poziva z dne 11. 12. 2024 odstopil IP in predstavljajo predmet obravnave so:

1 - dopis HSE z dne 28. 8. 2024,

2 - analiza HSE-TEŠ: vzdržnost nakupnih cen električne energije za leto 2023 in projekcije za obdobje 2024-2026,

3 - projekcije TEŠ in HSE od leta 2025 do 2033,

4 - oddelitev termo divizije z dne 12. 2. 2024,

5 - informacije glede termo divizije skupne HSE, Slab finančni položaj, z dne 3. 9. 2024,

6 - poročilo glede vzrokov za slab finančni položaj termo divizije skupine HSE in preliminarno poročilo možnih ukrepov in scenarijev poslovanja termo divizije z dne 22. 5. 2024,

7- dopis št. 2024/2015/AC z dne 6. 6. 2024.

(7) Sporno vprašanje v obravnavani zadevi je, ali je glede zgoraj navedenih dokumentov podana zatrjevana poslovna skrivnost.

(8) Po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ lahko zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019 in ki jih je pri svoji presoji upošteval tudi IP, saj se pritožbeni postopek nanaša na dokumente, nastale po sprejemu ZPosS.

(9) Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

1. je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

2. ima tržno vrednost;

3. imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe.

(10) Poslovna skrivnost so torej le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga ZPosS[1], poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.

(11) Z vpogledom v obravnavane dokumente IP ugotavlja, da so nekateri dokumenti vidno označeni kot poslovna skrivnost, ter da ne gre za dokumente, ki bi jih ustvaril organ, temveč gre za dokumente Holdinga Slovenske elektrarne (v nadaljevanju HSE) oz. Skupine HSE, katere organ ni pritegnil v postopek kot stranskega udeleženca in od nje tudi ni pridobil nobene izjave glede s strani organa zatrjevane izjeme. Tudi dokument, ki ga je izdelal organ, se po vsebini nanaša izključno na delovanje družbe HSE in ne vsebuje podatkov o delovanju organa.

(12) Ob upoštevanju, da je IP o vsebinsko sorodnih dokumentih družbe HSE že odločal[2] in ugotovil, da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, ki so javne na podlagi zakona, saj je za njihov dostop podan javni interes, IP v ta postopek družbe HSE kot stranskega udeleženca ni pozval, saj a26.a člen ZDIJZ določa, da je v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

(13) Ker gre v zadevi za dokumente, ki ne vsebujejo informacij o tržnem delovanju organa, ta ne more zatrjevati varstva svoje poslovne skrivnosti, saj dokumenti druge gospodarske družbe ne morejo biti poslovna skrivnost organa niti ne morejo zanj imeti vpliva na njegovo poslovanje na trgu. Ob ugotovitvi, da je glede na vsebino dokumentov in predhodno že izdano odločbo IP glede dostopa do vsebinsko istovrstnih oz. sorodnih dokumentov, bil podan javni interes, se IP zaradi ekonomičnosti postopka v podrobno ugotavljanje, ali je glede v tej zadevi zahtevanih dokumentov podana izjema poslovne skrivnosti, ni spustil, saj slednje ne bi bilo bistveno za samo odločitev v obravnavani zadevi. Tudi ob predpostavki, da je glede vseh dokumentov podana izjema poslovne skrivnosti, se ti podatki posredujejo javnosti, če je za to podan javni interes. Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ namreč določa, da ne glede na določbe prvega odstavka (v katerem so določene izjeme od prostega dostopa, med drugim tudi izjema poslovne skrivnosti), se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Slednje pomeni, da pri presoji obstoja javnega interesa niti ni relevantno, ali je zavezanec izkazal obstoj izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, temveč je ključno, ali je za razkritje podan prevladujoč javni interes.  

(14) IP je torej v nadaljevanju tehtal, ali je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije.

(15) V predlogu novele ZDIJZ-C je predlagatelj zakona poudaril, »da bo omogočeno razkritje le v izjemnih primerih, ob ugotovljenem prevladujočem interesu javnosti, to pa je, v skladu s pravno teorijo in prakso na tem področju, podan le takrat, ko se informacija nanaša na širši krog ljudi, ko gre npr. za vprašanje javnega zdravja, javne varnosti, za vprašanje, pomembno za širšo javno razpravo, za vprašanje, ki ima lahko neposredne finančne posledice za državo ali lokalne skupnosti ali kadar gre za oškodovanje državnih sredstev ali sredstev lokalnih skupnosti. Vse to pa ob predpostavki, da bo prosilec navedel in verjetno izkazal okoliščine, ki bodo terjale njeno uporabo ali pa bodo te okoliščine ugotovljene v postopku pred IP. Takšen "omejeni" test interesa javnosti, je bistveno ožji kot test interesa javnosti, ki ga določa drugi odstavek 6. člena veljavnega ZDIJZ«.

(16) Prosilka je pri zatrjevanju javnega interesa v pritožbi izpostavila, da so informacije neposredno povezane s poslovanjem družb Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje, pri čemer je na družbi posredno in neposredno vezanih cca 5000 delovnih mest. Zahtevane informacije naj bi bile usmerjene v predčasno prenehanje poslovanja PV in TEŠ, kar bi vplivalo na vsa področja delovanja mesta in doline – od socialnega do ekonomskega področja.

(17) V tej zvezi se torej postavlja vprašanje, ali interes po zaščiti cca 5000 delovnih mest v Šaleški dolini opravičuje razkritje dokumentov in analiz o resnem finančnem stanju TEŠ, ki vodi v insolventnost in v zvezi z reševanjem omenjene problematike ter nadaljnjim financiranjem poslovanja TEŠ in PV, na podlagi javnega interesa. Pri tem pa IP dodaja, da ne gre samo za delovna mesta, temveč tudi za odgovor na vprašanje, ali se z državnim premoženjem ravna gospodarno, oziroma kakšen strošek to pomeni za javna sredstva. Lahko bi rekli, da v danem primeru interes davkoplačevalcev RS celo presega interes prebivalcev Šaleške doline, predvsem ob upoštevanju vseh javnih sredstev, ki so bila že vložena v projekt TEŠ.

(18) Glede na namen zakonodajalca, ki je vezal razkritje informacij iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ na izjemne primere (kot navedeno zgoraj), IP ocenjuje, da je javni interes za razkritje vsebin zahtevanih dokumentov podan, pri čemer je IP v nadaljevanju izvedel test interesa javnosti za vse zahtevane dokumente skupaj, saj je tudi zavezanec svoje razloge za omejitev dostopa navajal za vse dokumente skupaj, ne pa posamično, za vsak dokument posebej, pri čemer samih dokumentov, o katerih je odločal, v svoji odločbi niti ne opredelil. Povedano drugače, IP bi presojo testa interesa javnosti izvedel za vsak konkretni dokument, če bi bili tudi razlogi za nerazkritje zatrjevani za vsak dokument posebej. Ker pa ni bilo tako, je tudi IP svojo presojo vezal v okviru trditev, ki jih je zavezanec zatrjeval za vse zahtevane dokumente skupaj.

(19) Kot izhaja že iz samih naslovov zahtevanih informacij, dejansko drži trditev prosilca, da so te povezane z vprašanjem plačilne sposobnosti družbe TEŠ, ki deluje v skupini HSE. Družba HSE je v sporočilu za javnost[3] sama navedla, da »narejene analize izkazujejo nerentabilnost bodočega poslovanja obeh družb, zaradi sprememb na trgu in padca cen električne energije bistveno pod stroškovno ceno. HSE od 1. januarja 2025 dalje ne bo mogel več zagotavljati zadostnih sredstev za nemoteno poslovanje TEŠ in PV, saj bi to pomenilo nedovoljeno državno pomoč. Brez ustrezne rešitve bo tako TEŠ tekom leta 2025 postal insolventen, posledično pa tudi PV, saj je TEŠ njegov izključni kupec. Insolventnost TEŠ in PV bi neposredno prizadela 35.000 ljudi ter infrastrukturo in gospodarstvo v savinjsko-šaleški regiji, ki so odvisni od toplote, proizvedene v TEŠ-u«.

(20) Vlada RS je v Predlogu zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga – nujni postopek z dne 28. 11. 2024, št. 00704-352/2024/7, EVA: 2024-2570-0085, napisala, da »Državnemu zboru predlaga, da predlog zakona obravnava po nujnem postopku, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države in preprečijo težko popravljive in nevzdržne posledice za prebivalstvo, javno infrastrukturo in gospodarstvo.« ter nadalje »Zaradi finančno nevzdržnega položaja družbe TEŠ v Šaleški dolini (Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj) grozi stečajni postopek dveh velikih zaposlovalcev tj. TEŠ in družbe PV, s tem pa izguba številnih delovnih mest ter izrazita umiritev gospodarske aktivnosti v regiji.« Pri tem pa se je sklicevala tudi na dokumente, ki so predmet zahteve, ko je npr. navedla »Finančne in druge poslovne projekcije po internih projekcijah HSE izkazujejo nerentabilnost bodočega poslovanja TEŠ, posledično pa tudi PV« ter »da lahko država zagotovi dobava toplote le na način, da preko naložitve obveznosti izvajanja gospodarske javne službe družbi TEŠ omogoči nadaljnjo proizvodnjo toplote, ob tem pa začasno prevzame pokrivanje presežnih stroškov TEŠ, povezanih z zagotovitvijo potrebne toplote«.  

(21) Zahtevani dokumenti so bile torej med drugim »povod« ali »podlaga« za nadaljnje iskanje rešitev in potrebo po ukrepanju in spremembi ureditve delovanja TEŠ, ki se je kasneje odražala v sprejemu interventnega zakona, da bi ohranili družbo TEŠ oziroma rešili njeno poslovanje in s tem tudi delovna mesta. V samih dokumentih so prikazani ukrepi za izognitev prenehanju poslovanja termo divizije skupine HSE, vzroki za slab finančni položaj in projekcije. Res je, da so določeni finančni podatki, izračuni ter analize, povezani z družbo TEŠ, navedeni že v zgoraj omenjenem predlogu zakona, vendar pa je za samo kredibilnost informacij, po oceni IP nujno, da je javnost upravičena do celostnih informacij, ki izhajajo iz samih analiz, projekcij in pripravljenih dokumentov, zaradi katerih je dejansko prišlo do predčasnih sprememb, na kar opozarja tudi prosilec in se pri tem sklicuje na Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranja premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda , ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije 13. 1. 2022 in ki določa leto 2033 kot leto konca izkopavanja premoga in ne prej. V povezavi z izdelanimi analizami ter dokumenti je torej prišlo do predčasnega sprejema ukrepov, ki bodo nedvomno imeli tudi še dodatne finančne posledice za državni proračun, v breme davkoplačevalcev, ključen pa je učinek ukrepov za prebivalce Šaleške doline, tako z ekonomskega oz. socialnega vidika, kakor tudi glede vprašanja zagotavljanja toplotne energije za ogrevanje Šaleške doline. Zato bi prost dostop do vsebine zahtevanih analiz pomembno prispeval h kakovostni javni razpravi, kako bo prihodnost družbe TEŠ in Premogovnika Velenje, ki sta že več let družbeno pereča tema v Sloveniji, vplivala na prebivalce Šaleške doline, pa tudi širše.

(22) V preteklosti je bil projekt TEŠ (6) predstavljen kot velik uspeh, čez leta pa je bil deležen velike porabe javnih sredstev, sumov korupcije in nepravilnosti, ustanovljena je bila tudi preiskovalna komisija DZ za TEŠ 6, ki je ugotavljala politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, sproženi so bili tudi kazenski postopki, ne nazadnje pa so se pokazale tudi okoljevarstvene potrebe prehoda na zeleno energijo itd. To vse so okoliščine, ki same po sebi govorijo, da ni samo prav, temveč je nujno in legitimno, da so informacije, vezane na HSE, TEŠ in PV, dostopne javnosti, saj je le tako zagotovljen učinkovit nadzor, s čimer se zmanjša možnost korupcije, ter veča vestnost, poštenost, skrbnost in finančna učinkovitost upravljanja. Vse izpostavljene družbe (HSE, TEŠ, PV) so v 100% lasti Republike Slovenije, kar že v temelju slabi njihovo pravico do varovanja zahtevanih informacij. TEŠ je ena glavnih elektrarn v Sloveniji in zagotavlja pomemben delež električne energije, kar je ključno za stabilnost elektroenergetskega sistema, za Šaleško dolino pa še vedno edini vir toplote ter skupaj s PV glavni zaposlovalec.

(23) Zato se IP strinja s prosilko, da je v danem primeru in danih okoliščinah, ko je država s posebnim zakonom in dodatnimi sredstvi posegla v delovanje TEŠ, javni interes po podatkih iz zahtevanih analiz ter dokumentov o prestrukturiranju družbe TEŠ in PV, izkazan v interesu vseh zaposlenih v družbah TEŠ in PV (zaradi morebitne ukinitve delovnih mest, kar bi imelo velik vpliv na lokalno gospodarstvo in socialni status prebivalcev) ter vseh uporabnikov toplotne energije v Šaleški dolini, pa tudi vseh davkoplačevalcev v Republiki Sloveniji, glede dodatne porabe javnih sredstev, ki jih bo država namenila za energetsko investicijo. Javni interes po dostopu do zahtevanih informacij je torej kompleksen in prepleten med potrebo po informacijah o pravičnem prehodu in opustitvi rabe premoga, vplivom na okolje, ekonomskimi posledicami ter kakšna je dolgoročno trajnostna strategija države.

(24) Stališče, da v takšnih primerih lahko govorimo o javnem interesu, je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v primerljivih zadevah, in sicer v sodbi z opr. št. IV U 202/2017-19 z dne 6. 2. 2019, v točki 32, stran 13, v katerem je sodišče poudarilo, da »če se tožeči stranki (prosilki, op. IP) odreče pridobitev vseh tistih podatkov, ki jih potrebuje za presojo pravilnosti določitve izhodiščne cene toplote za daljinsko ogrevanje, ni vzpostavljen zadosten in transparenten nadzor nad določanjem izhodiščne cene, katerega temelj so vhodni podatki prizadete stranke (stranskega udeleženca, op. IP)« ter nadalje, da je »javni interes izkazan v interesu številnih uporabnikov javne službe zagotavljanja toplotne energije v Šaleški dolini, tako gospodinjskega odjema kot uporabnikov poslovnega in industrijskega odjema, ki ne morejo koristiti drugega vira toplotne energije, pri tem pa cena proizvodnje toplote nedvomno pomembno vpliva na izvajanje te javne službe. Zato uporabnikom ni mogoče odreči pravice izvedeti, kakšna je podlaga za izračun cene toplotne energije.«, kar smiselno, aplicirano na obravnavani primer, dodatno pritrjuje stališču IP, da so prav vsi podatki iz zahtevanih analiz in drugih dokumentov, s katerimi je zavezanec utemeljeval potrebo po sprejemu ukrepom in prestrukturiranju TEŠ, potrebni za zadosten in transparenten nadzor nad upravljanjem s premoženjem Republike Slovenije, kar pa ni samo v interesu Šaleške doline, temveč je podan prevladujoč javni interes vseh prebivalcev v državi. Glede na navedeno je posplošeno stališče organa, da v danem primeru interes javnosti ni izkazan, zmotno in v nasprotju s prakso IP  in sodno prakso. 

(25) Glede na navedeno IP zaključuje, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 4. člena ZDIJZ, zato je v konkretnem primeru dostop javnosti do informacij, opredeljenih v izreku, dopusten in interes javnosti izražen ter nikakor ne more pomeniti preobsežnega in nesorazmernega posega v interese zavezanca.

(26) IP je po uradni dolžnosti preveril, ali dokumenti vsebujejo morebitne varovane osebne podatke, ki bi jih bilo treba prekriti ali druge informacije, ki bi jih bilo treba kljub navedenemu prekriti in ugotovil, da so na enem od dokumentov navedeni elektronski naslovi posameznikov, za razkritje katerih ni podane pravne podlage.

(27) Glede dokumentov, ki v zvezi s katerimi je organ zatrjeval, da z njimi ne razpolaga, IP ugotavlja, da prosilec pritožbenih navedb v tem delu ni posebej izpostavil, prav tako pa IP ni ugotovil, da bi organ razpolagal še z dodatnimi dokumenti izven teh, ki so obravnavani v tej odločbi.

(28) Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilki posredovati zahtevane informacije, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je organ dolžan na dokumentih prekriti varovane osebne podatke, se pritožba prosilca zavrne na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

(29) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(30) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] https://www.findinfo.si/download/razno/761d313c27b5103dc7b8.pdf.

[2] Odločba IP št. 09021-9/2024/14 z dne 20. 3. 2025, v kateri je IP odločal o dostopu do dokumentov o kapitalski ustreznosti ter dologoročni plačilni (ne)sposobnosti TEŠ, vzdržnosti nakupnih cen električne energije ter analize vzdržnosti cenovnega modela za nakup električne energije iz TEŠ.

[3] Dostopno na: https://www.hse.si/sl/interventni-zakon-za-tes-resitev-za-zagotavljanje-toplote-in-vzdrznega-izstopa-iz-premoga/ (vpogledano 15. 5. 2025).