prosilec - Slovenski državni holding d.d.

POVZETEK:

Novinar je od organa zahteval zapisnike sej o prodaji naložbe v določeni družbi. Organ je njegovo zahtevo, zaradi varstva poslovne skrivnosti, zavrnil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se je prosilec na interes javnosti za razkritje zahtevanega posnetka skliceval že v zahtevi, zato bi organ moral postopati po drugem odstavku 21. člena ZDIJZ in zadevo, skupaj s predlogom odločitve, poslati v odločanje Vladi. Ker je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da organ tem določbam ni sledil, je izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponoven postopek.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-381/2024/2

Datum:   10. 10. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 250. člena ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 11. 9. 2024, zoper odločbo Slovenskega državnega holdinga, d. d., Mala ulica 5, 1001 Ljubljana  (v nadaljevanju organ), št. 2024-2761, z dne 3. 9. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Odločba Slovenskega državnega holdinga, d. d., št. 2024-2761 z dne 3. 9. 2024 se odpravi.

2.    Organ mora zahtevo prosilca z dne 6. 8. 2024, skupaj s predlogom odločitve predstojnika organa, najpozneje v 15 (petnajstih) delovnih dneh od vročitve te odločbe, poslati v odločanje Vladi Republike Slovenije.

3.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je na organ dne 6. 8. 2024 vložil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja za dostop do zapisnikov sej upravnega odbora DUTB, na katerih je bila obravnavana prodaja naložbe v Alpini. Menil je, da je razkritje v javnem interesu, saj so bila za sanacijo družbe porabljena javna sredstva, družba je velik zaposlovalec, po prodaji pa se je vodstvo družbe odločilo za odpuščanje in selitev proizvodnje, kar je v nasprotju z napovedmi nekdanjega predsednika upravnega odbora DUTB. Ta je namreč govoril, da so s kupcem dogovorjene zaveze, na podlagi katerih to ne bo mogoče. Z vpogledom v zapisnike želi prosilec preveriti, ali je bil pri prodaji v največji možni meri zasledovan interes Republike Slovenije oziroma davkoplačevalcev.

(2) Organ je zahtevo prosilca zavrnil, saj so dokumenti opredeljeni kot poslovna skrivnost, javni interes pa prevlada le v izjemnih primerih, ki v tej zadevi niso podani.

(3) Zoper odločbo organa je prosilec dne 11. 9. 2024 vložil pritožbo. Navedel je, da je o dostopu do pogodb o prodaji družb Alpina in Etra 33 že odločal tako IP kot sodišče in da je bilo ugotovljeno, da so informacije o prodaji prosto dostopne. Porabo javnih sredstev je treba tudi po mnenju sodišča tolmačiti široko. V nespornem javnem interesu je, da javno izve, kdo in kako je sprejel odločitev glede prodaje Alpine, ki je bila takrat v izključni lasti DUTB (to pa je Republika Slovenija dokapitalizirala z 200 milijoni evrov, država pa je nanje prenesla terjatve bank, ki jih je prav tako odkupila s proračunskim denarjem). Alpina je podjetje, ki zaposluje več sto ljudi in je ključnega pomena za regijo. Razkritje zapisnikov ob ustreznem varstvu osebnih podatkov ne more škodovati organu.

(4) Organ je pritožbo prosilca … kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, dne 1. 10. 2024 odstopil v reševanje IP.

Pritožba je utemeljena.

Izpodbijano odločbo je bilo treba odpraviti iz naslednjih razlogov:

(5) IP je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(6) Na podlagi prvega odstavka 21. člena ZDIJZ postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo vodi in v njem odloča predstojnik ali uradna oseba iz 9. člena tega zakona, v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Po drugi alineji drugega odstavka 21. člena ZDIJZ v primeru, če se prosilec v zahtevi sklicuje na prevladujoč javni interes za razkritje v skladu z drugim odstavkom 6. člena tega zakona, ali če predstojnik ali uradna oseba oceni, da je treba uporabiti to določbo, in če je zavezan organ oseba javnega prava, o zadevi na predlog predstojnika tega organa odloči vlada. Na podlagi četrtega odstavka 24. člena ZDIJZ mora v primeru uporabe določb drugega odstavka 21. člena tega zakona zavezan organ predložiti predlog odločitve pristojnemu organu v 15 delovnih dneh od prejema zahteve, pristojni organ pa mora odločiti o zahtevi v nadaljnjih 15 delovnih dneh od prejema predloga odločitve.

(7) Glede na to, da je prosilec razkritje zahtevanih informacij utemeljeval tudi na podlagi podanega javnega interesa, kar nesporno izhaja iz njegove zahteve, bi moral organ postopati v skladu z 21. členom ZDIJZ in tako zadevo skupaj s predlogom odločitve poslati v odločitev pristojnemu organu, tj. v skladu z drugo alinejo drugega odstavka tega člena, ker organ spada med osebe javnega prava, Vladi Republike Slovenije. Zoper odločitev Vlade pa je, upoštevajoč četrti odstavek 21. člena ZDIJZ, dovoljena pritožba, o kateri odloča IP.

(8) V skladu s 1. točko drugega odstavka 237. člena ZUP se za bistveno kršitev pravil upravnega postopka, na katere mora v skladu z drugim odstavkom 247. člena ZUP paziti organ druge stopnje (torej tudi IP) po uradni dolžnosti, v vsakem primeru šteje, če je odločbo izdal stvarno nepristojen organ. V okviru določb o odločanju organa druge stopnje o pritožbi ZUP v 250. členu tudi posebej določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da je izdal odločbo prve stopnje nepristojen organ, jo odpravi po uradni dolžnosti in pošlje zadevo v rešitev pristojnemu organu.

(9) Organ je s tem, ko zahteve skupaj s predlogom odločitve ni poslal v odločitev Vladi kot pristojnem organu, oziroma ko je sam odločil o tej zadevi, čeprav zanjo ni bil pristojen, storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka.

(10) ZUP v prvem odstavku 251. člena določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali po zaprošenem organu. Ker je IP ugotovil, da je v obravnavani zadevi v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, je treba na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, saj glede na naravo ugotovljenih kršitev IP teh ne more odpraviti sam, ampak jih lahko le organ prve stopnje. Organ oziroma njegov predstojnik je namreč tisti, ki mora v skladu z drugim odstavkom 21. člena in četrtim odstavkom 24. člena ZDIJZ pripraviti predlog odločitve in skupaj s tem predlogom poslati zahtevo prosilca v odločitev Vladi Republike Slovenije. Glede na navedene določbe ZDIJZ IP tako ne more zadeve poslati sam v rešitev pristojnemu organu, zato je IP k temu zavezal organ, pri čemer je določil, da 15 dnevni rok začne teči od prejema te odločbe, smiselno upoštevajoč 15 dnevni rok iz četrtega odstavka 24. člena ZDIJZ od prejema zahteve. Vlada Republike Slovenije mora v skladu s slednjo določbo o zahtevi odločiti v nadaljnjih 15 delovnih dneh od prejema predloga odločitve.

(11) Ker je IP po uradni dolžnosti odpravil izpodbijano odločbo že zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, se podrobneje ne opredeljuje do pritožbenih ugovorov, pripominja pa naslednje:

(12) O dostopu do zapisnikov sej upravnega odbora Slovenske odškodninske družbe iz leta 2006, na katerih je bilo govora o prodaji Sodovega deleža v podjetju Alpina in o dostopu do pogodbe o prodaji deležev Soda v Alpini, je bilo že odločeno z odločbo IP št. 090-210/2014/15 z dne 22. 4. 2015, s katero je bilo ugotovljeno, da ne obstaja zatrjevana izjema poslovne skrivnosti, prav tako pa gre za porabo javnih sredstev (oziroma je podan tudi javni interes za razkritje), zato bi bilo treba, tudi če bi izjema obstajala, informacije razkriti že po tretjem (ali drugem) odstavku 6. člena ZDIJZ. Odločba IP je postala pravnomočna, saj je odločbo IP potrdilo Upravno sodišče Republike Slovenije (sodba št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016) in tožbo organa zavrnilo. Sodišče je izrecno ugotovilo, da so dokumenti sicer lahko opredeljeni kot poslovna skrivnost  (tč. 14 sodbe), vendar gre za podatke o porabi javnih sredstev, saj se pogodba in zapisniki sej nanašajo na prodajo delnic, kar po mnenju sodišča predstavlja podatke, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev. Organ namreč upravlja z državnim premoženjem v obliki naložb, ki so v lasti države in gre zato za informacije, ki so povezane s porabo in razpolaganjem z javnimi sredstvi. Prodaja teh sredstev prav tako predstavlja porabo javnih sredstev oz. njeno spremembo iz ene v drugo obliko premoženja. Sodišče je izpostavilo, da ima vsak pravico vedeti, kako organ razpolaga z javnimi sredstvi, ne glede na to, ali je drug partner v nekem poslu oseba javnega prava ali pa zasebnopravni subjekt. Vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora namreč zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti ter da so podatki o porabi javnih sredstev vedno javni. Pri tem je bilo sodišče tudi mnenja, da je treba pojem porabe razlagati širše, kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje s premoženjem, koz tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in ne le odlivi z računa neke javne inštitucije.

(13) IP izpostavlja tudi, da je enako stališče sodišče zavzelo tudi glede vpogleda v pogodbe o prodaji deležev v podjetjih Aerodrom Ljubljana, Letrika, Žito, Elan, Helios, Adria Airways Tehnika, Fotona, Adria Airways in Nova KBM (odločba IP št. 090-32/2017/40 z dne 14. 4. 2017 v povezavi s sodbo št. I U 1123/2017-13 z dne 5. 6. 2019 in I U 1126/2017-68 z dne 13. 2. 2019). IP opozarja tudi na sodbo Upravnega sodišča št. I U 1034/2019-24 z dne 29. 2. 2024, v kateri je IP z odločbo št. 090-9/2019/7 z dne 3. 6. 2017 sledil navedbam SDH, da dokumenti predstavljajo njegovo poslovno skrivnost, vendar je sodišče odločbo IP odpravilo in glede pojma porabe javnih sredstev zavzelo zelo široko stališče (tč. 30 sodbe), in sicer je lahko poraba javnih sredstev vsako ravnanje s stvarnim premoženjem, njegovo upravljanje, skrb za pravno in funkcionalno urejenost, investicijska vzdrževalna dela ter priprava, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah. Za vsako zahtevano informacijo je treba oceniti, ali se nanaša na porabo javnih sredstev. Tako je, na primer, tudi odločanje nadzornega sveta o menjavi (odpoklic, prenehanje mandata) uprave družbe, ki upravlja z državnimi naložbami, lahko informacija, ki ima finančne posledice in gre za porabo javnih sredstev (tako tudi sodba  Upravnega sodišča I U 676/2016 z dne 28. 11. 2018, str. 16-18). Sistematična metoda razlage ZDIJZ ne kaže na to, da bi zakonodajalec imel namen transparentnost delovanja drugih oseb javnega prava vezati zgolj na določena dejanja porabe premoženja, kot ene ali več specifičnih in ožjih oblik lastninskih upravičenj, kot so npr. ius utendi, ius abutendi, ius fruendi ali ius disponendi. Zato je z vidika sistematične metode razlage pomembno, da si morajo organi za uresničitev namena zakona prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. To govori proti ozki razlagi določbe, oziroma je treba izjeme od dostopa razlagati ozko in je treba upoštevati specialne določbe o transparentnosti delovanja oseb javnega prava v področnih zakonih. ZSDH-1 ima v določbi 8. člena predpisano posebno načelo, ki med drugim pravi, da se preglednost zagotavlja pri sprejemanju odločitev ter pri zagotavljanju odgovornosti in sledljivosti morebitnih nejavnih vplivov na odločitve organa SDH. Naložbe je treba upravljati čim bolj pregledno tudi za javnost.

(14) Upravno sodišče je v sodni praksi (npr. sodbi I U 1688/2016 z dne 17. 10. 2018, odst. 62, in I U 599/2014 z dne 3. 11. 2015, odst. 46) že izpeljalo interpretacijo ZDIJZ, da kljub temu, da prosilcu ni treba utemeljiti pravnega interesa oziroma zahteve za dostop do informacije javnega značaja (tretji odstavek 17. člena ZDIJZ; drugi odstavek 39. člena v zvezi z 5. odstavkom 15. člena Ustave), so okoliščine, v zvezi s katerimi prosilec zahteva dostop, pravno relevantne ravno pri uporabi testa javnega interesa oziroma sorazmernosti, ko se medsebojno tehtajo nasprotujoči si legitimni interesi. V tem smislu je tudi za obravnavani primer pomembno, kdo podaja zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, katero konkretno informacijo zasleduje in za kakšen namen. Glede na navedeno dejstvu, da je prosilec v konkretnem primeru medij, ni mogoče vzeti pomembne teže pri odločitvi. Namen medijev je namreč usmerjanje moči preiskovalnega in poglobljenega novinarstva v družbene spremembe in odgovorno in skrbno ravnanje politike na področju upravljanja z državnim naložbami.

(15) Glede na vse zgoraj navedeno je IP pritožbi prosilca ugodil in izpodbijano odločbo, na podlagi 250. člena ter prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP, odpravil ter odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.

(16) Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 3. tč. izreka te odločbe.

(17) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke