prosilec - Slovenski državni holding, d.d.

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dokument glede strategije o slovenskem turističnem holdingu. Organ je zahtevo prosilca zavrnil s sklicevanjem na izjemo poslovne skrivnosti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je navedena izjema podana, zato je pritožbo prosilca zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-172/2020/26

Datum:   19. 9. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 5. 8. 2020, zoper odločbo Slovenskega državnega holdinga, d. d., Mala ulica 5, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 2020-1424 z dne 27. 7. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.             Pritožbi prosilca z dne 5. 8. 2020 zoper prvo alinejo izreka odločbe Slovenskega državnega holdinga, d. d. št. 2020-1424 z dne 27. 7. 2020 (glede strategije o slovenskem turističnem holdingu) se zavrne.

2.            V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Prosilec je dne 30. 6. 2020 na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo naslovil zahtevo za dostop do dokumenta, ki vsebuje strategijo o slovenskem turističnem holdingu v elektronski ali fizični obliki. Istega dne je zahtevo dopolnil, in sicer z zahtevo za analizo zagrebškega podjetja … Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je zahtevo prosilca, z dopisom št. 090-36/2020-4 z dne 2. 7. 2020, odstopilo Slovenskemu državnemu holdingu (organu).

(2) Organ je zahtevo prosilca z odločbo št. 2020-1424 z dne 27. 7. 2020 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) v celoti zavrnil. V odločbi je navedel, da dokumenta z nazivom Strategija o slovenskem turističnem holdingu nima, zato je štel, da prosilec zahteva Letni načrt upravljanja (LNU) kapitalskih naložb za leto 2020 v delu, ki se nanaša na turistični holding. Dokument je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, zato je podan razlog za zavrnitev dostopa iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede analize, ki jo je izdelalo podjetje …, je organ pojasnil, da je bila analiza v času svojega nastanka opredeljena kot poslovna skrivnost, v skladu s takrat veljavnih ZGD-1.

(3) Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 5. 8. 2020 vložil pritožbo. Navedel je, da so pri … prejeli informacije, da so ocenjene investicije v obnove hotelov precenjene in da se utegne v teh primerih denar prelivati. Meni, da gre za javni interes, saj bodo za obnovo porabljena javna sredstva.

(4) IP je dne 9. 12. 2020 izdal odločbo št. 090-172/2020/8, s katero je pritožbi prosilca glede dostopa do 3. poglavja dokumenta Letni načrt upravljanja kapitalskih naložb za leto 2020 (III. posebni del LNU Turizem) ugodil (1. tč. izreka odločbe), glede dostopa do analize zagrebškega podjetja … pa zavrnil (2. tč. izreka odločbe). Zoper prvo točko izreka odločbe je organ dne 8. 1. 2021 vložil tožbo, Upravno sodišče pa je s sodbo št. I U 74/2021-26 z dne 7. 6. 2024 tožbi ugodilo, odločbo IP v 1. točki odpravilo in zadevo v tem delu vrnilo v ponovni postopek.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(7) V tem pritožbenem postopku je odprto vprašanje dostopa do dokumenta Letni načrt upravljanja (LNU) kapitalskih naložb za leto 2020, in sicer v delu, ki se nanaša na turistični holding (3. poglavje) v nadaljevanju (LNU), glede katerega je Upravno sodišče zadevo vrnilo v ponovni postopek. Dostop do analize, ki jo je izdelalo podjetje …, je bil pravnomočno zavrnjen z odločbo IP št. 090-172/2020/8 z dne 9. 12. 2020, zato IP o tem dokumentu ni ponovno odločal.

(8) V obravnavanem primeru ni sporno, da informacija izvira iz delovnega področja organa, da organ z njo razpolaga in da se nahaja v materializirani obliki. V obravnavani zadevi je sporno to, ali zahtevana dokumentacija predstavlja poslovno skrivnost organa oz. ali je za razkritje dokumenta podan interes javnosti.

(9) Kot je IP ugotovil že z odločbo št. 090-172/2020/8 z dne 9. 12. 2020 LNU izpolnjuje kriterije po 2. členu ZPosS, da je dokument mogoče opredeliti kot poslovno skrivnost, in sicer:

1)     je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

2)     ima tržno vrednost;

3)     imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

(10) V izogib ponavljanju se IP glede utemeljitve, da je v zvezi z zahtevanim dokumentom podana izjema poslovne skrivnosti, sklicuje na svojo odločbo št 090-172/2020/8 z dne 9. 12. 2020, in sicer na poglavje »Izjema poslovne skrivnosti« (str. 3-4 navedene odločbe). IP je prav tako že v navedeni odločbi ugotovil, da dokument sicer vsebuje več informacij o oceni posameznih investicij in finančno analizo posameznih investicij, oceno stroškov in predvidevanja glede samih investicij, ne vsebuje pa konkretnih informacij, ki bi predstavljale porabo javnih sredstev v smislu določbe tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(11) IP je dostop do navedenega dokumenta utemeljil s testom javnega interesa (str. 5-9 citirane odločbe), vendar je Upravno sodišče v sodbi opr. št. I U 74/2021-27 z dne 7. 6. 2024 štelo, da dokument nedvomno vsebuje informacije, ki bi lahko škodile poslovnim in finančnim interesom organa, strateškemu položaju in konkurenčnosti, kar ni v javnem interesu slovenskih državljanov. IP ugotovitvam sodišča sledi in hkrati poudarja, da je treba javni interes presojati tudi v okviru časovnega konteksta, saj zasnova interesa javnosti ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti. Okoliščine, zaradi katerih je IP ugotovil obstoj interesa javnosti v letu 2020 (predvsem javna razprava glede upravljanja z lastništvom države in strategija turizma), v času izdaje te odločbe niso podane, zato je IP sledil odločitvi sodišča, da javni interes glede dostopa do navedenega dokumenta ni izkazan, kar pomeni, da ni podana izjema od izjeme, zaradi katere bi bilo mogoče dokument, ki sicer predstavlja poslovno skrivnost organa, razkriti javnosti.

(12) Glede na navedeno IP ugotavlja, da je bila odločitev organa glede dostopa do zahtevanega dokumenta pravilna in na zakonu utemeljena (dokument  predstavlja izjemo varstva poslovne skrivnosti), zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(13) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(14) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke