prosilec - Slovenski državni holding d.d.

POVZETEK:

Organ je zaradi izjeme poslovne skrivnosti (2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ) zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje korespondence med organom in konkretno gospodarsko družbo, ki se nanaša na problematiko odprtih obveznosti do prosilca. IP je v pritožbenem postopku potrdil odločitev organa, ker je ta izkazal izpolnjevanje vseh zakonskih pogojev za obstoj poslovne skrivnosti po ZPosS. IP je ugotovil tudi, da ne gre za dokumentacijo, ki ne bi smela biti opredeljena kot poslovna skrivnost, saj ne gre niti za podatke, ki so absolutno javni na podlagi petega odstavka 6.a člena ZDIJZ, niti za podatke o porabi javnih sredstev (dokumenti se ne nanašajo neposredno na samo odločitev organa glede upravljanja terjatev, ampak so le neke vrste spremljajoča dokumentacija, ki nima nobenega vpliva na porabo javnih sredstev).
 

ODLOČBA:

Številka: 090-54/2024/13

Datum: 18. 4. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 14. 2. 2024, zoper odločbo Slovenskega državnega holdinga, d.d., Mala ulica 5, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 2024-348 z dne 24. 1. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 14. 2. 2024 zoper odločbo Slovenskega državnega holdinga, d.d., št. 2024-348 z dne 24. 1. 2024, se zavrne.

2. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

O zahtevi in izpodbijani odločbi

(1) Prosilec je 22. 12. 2023 na organ naslovil zahtevo, da mu organ posreduje vso korespondenco med organom in družbo … v letih 2020-2023, ki se nanaša na problematiko odprtih obveznosti do prosilca.

(2) Organ je z odločbo št. 2024-348 z dne 24. 1. 2024 zahtevo prosilca zavrnil, ker je korespondenca med organom in družbo ... poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Organ je povzel prvi odstavek 2. člena ZPosS in navedel, da zahtevana korespondenca izpolnjuje vse zahteve iz navedene določbe:

- vsebuje poslovne informacije, ki niso splošno znane, in tudi ne lahko dosegljive osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, saj jih poznajo le osebe, zaposlene v obeh družbah, ki so bile v korespondenco vključene,

- zaradi vsebovanih poslovnih informacij ima korespondenca tržno vrednost za konkurenčne subjekte, največjo prav za prosilca, ki je tožena stranka v potekajočem gospodarskem sporu, v katerem organ od njega vtožuje plačilo 6.775.959,63 EUR,

- organ je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da korespondenco ohrani kot poslovno skrivnost; ta je dostopna le nadzorovanemu ozkemu krogu tistih oseb, ki jo potrebujejo pri svojem delu in za izvedbo učinkovitega pravnega varstva premoženjskih interesov organa.

Zahtevana korespondenca je v zvezi s sodnim postopkom (ki je v teku), njeno razkritje pa bi škodovalo njegovi izvedbi (izjema iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Med organom in prosilcem je pred Okrožnim sodiščem v Mariboru v teku gospodarski spor, v katerem organ od prosilca vtožuje plačilo 6.775.959,63 EUR. Prosilec tožbenemu zahtevku nasprotuje, zoper organ pa je vložil tudi nasprotno tožbo. Tožba organa proti prosilcu temelji tudi na zahtevani korespondenci, ki vsebuje dejanske ugotovitve in pravna naziranja, ki prosilcu kot nasprotni stranki v sodnem postopku niso znane. Zato bi mu razkritje zahtevane korespondence v že začetem gospodarskem sporu omogočilo pravne in dejanske manevre s ciljem škodovati njegovi izvedbi, kar bi bilo v njegovo korist. Ker si premoženjskopravni interesi organa in prosilca nasprotujejo, si prosilec na podlagi ZDIJZ prizadeva pridobiti informacije, za katere meni, da bi mu v sodnem postopku lahko koristile, jih pa na drug način ne more pridobiti. Zahteva po ZDIJZ je torej le pomagalo, s katerim si želi prosilec izboljšati svoj procesni položaj. Prosilec javnega interesa za razkritje zahtevanih dokumentov ne zatrjuje. Glede na to, da je z organom v sodnem sporu prav v zvezi s svojimi obveznostmi, glede katerih zahteva korespondenco organa s tretjo osebo, ima za njeno pridobitev brez dvoma le svoj ekonomski interes (izognitev plačilu vtoževanega zneska). Zato pogoj, ki bi na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ izjemoma dovoljeval razkritje zahtevane korespondence, ni izpolnjen. Celotna vsebina zahtevane korespondence je varovana z zakonsko določenimi izjemami, zato niti njeno delno razkritje po 7. členu ZDIJZ ni izvedljivo.

Povzetek relevantnih pritožbenih navedb in navedb stranskega udeleženca

(3) Dne 14. 2. 2024 je organ prejel pritožbo prosilca zoper odločbo št. 2024-348 z dne 24. 1. 2024. V pritožbi je prosilec povzel obrazložitev izpodbijane odločbe in navedel, da se v sodnem postopku med organom in prosilcem ne odloča o nobeni terjatvi, pravici ali obveznosti, ki bi jo (kadarkoli) imela družba … – ne zoper organ in ne zoper prosilca. Prosilec je obširno pojasnil, kakšno je (bilo) razmerje med družbo … ter prosilcem, o čem teče sodni spor med organom in prosilcem, in da družba … ni bila nikoli noben upnik ali dolžnik v zvezi s terjatvami organa, zaradi česar po mnenju prosilca ne drži teza o poslovni skrivnosti v zvezi s korespondenco med nekdanjim družbenikom in predmetno tožbo. Po mnenju prosilca izpodbijana odločba ne pove, v čem bi korespondenca pomenila poslovno skrivnost, saj le navaja zakonska določila iz ZGD-1. Zakaj bi imela korespondenca tržno vrednost, ko pa ni v nobeni zvezi s tožbo, saj tožba o terjatvah v zvezi z družbo ..., sploh ne govori, je popolnoma neznano in tudi neresnično, obenem pa v zvezi s terjatvami organa do prosilca poteka sodni postopek, ki ni v zvezi s korespondenco med organom in prosilcem, zato izjema po 6. členu ZDIJZ, ni podana. Prav tako ni podana izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se nekdanje družbeništvo družbe ... v prosilcu v ničemer ne nanaša na sedanji sodni spor, ker ta spor nima vsebine v zvezi z družbeniki v prosilcu. Torej tudi ta izjema ni podana. Nenazadnje, neutemeljene so navedbe organa o tem, da naj ne bi bil podan pogoj po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, saj se le ta nanaša na posredovanje podatkov kljub izjemam po prvem odstavku 6. člena, ki pa, kot že navedeno, ne obstajajo. Jasno je torej, da organ zgolj noče posredovati listin in svoje korespondence, čeprav je očitno izvajal korespondenco in to z družbenikom, ki je bil prav zaradi škodljivega delovanja zoper lastno družbo - prosilca, izključen. Organ se očitno boji le lastne odgovornosti za lastna stališča, kar pa ni podlaga za zavračanje dostopa do zahtevane korespondence. Ker ne obstojijo nobene zakonske izjeme in nobeni zadržki, ki jih navaja organ, obenem pa odločba tozadevno sploh ni obrazložena, prosilec predlaga, da IP pritožbi ugodi, organu pa naloži izročitev s strani prosilca zahtevane dokumentacije, in da IP naloži organu v plačilo vse stroške postopka.

(4) Organ je 19. 2. 2024 pritožbo, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

(5) IP je z dopisom št. 090-54/2024/2 z dne 27. 2. 2024 organ pozval za dodatna pojasnila in dokumentacijo. Organ je v prilogi dopisa z dne 27. 2. 2024 poslal zahtevano dokumentacijo in pojasnil, da se poslovne informacije, ki niso splošno znane in niso lahko dosegljive ter imajo tržno vrednost,  kot kontinuirana in povezana celota nahajajo po vsej zahtevani korespondenci. Gre za informacije o podlagi in nastanku terjatve organa, vsebini pravnih razmerij med različnimi subjekti ter izmenjavo nasprotujočih si pravnih mnenj v zvezi s tem. Razkritje informacij, ki so relevantne za potekajoči sodni postopek, v katerem je organ ena od strank, škoduje njegovim poslovnim in finančnim interesom ter konkurenčni sposobnosti, ker nasprotni stranki omogoča uporabo teh informacij za izboljšanje lastnega procesnega položaja ali procesno manipuliranje, vse z namenom, da onemogoči poplačilo terjatve organa, ki jo ta vtožuje v sodnem postopku, ki poteka pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti. Organ je obširno pojasnil, v kateri fazi je omenjeni sodni postopek. Razkritje zahtevanih dokumentov bi toženi stranki - prosilcu v že začetem gospodarskem sporu omogočilo pravne in dejanske manevre s ciljem škodovati njegovi izvedbi, saj je prav to v njegovo korist. Interes tožene stranke - prosilca je namreč preprečiti poplačilo terjatve organa, ki je zavarovana s hipoteko na nepremičnini prosilca. Prosilec je zoper organ vložil nasprotno tožbo, s katero zahteva izbris hipoteke organa, podrejeno pa ugotovitev, da je ta prenehala. Zahtevani dokumenti so označeni kot poslovna skrivnost. Za osebe, ki so seznanjene z zahtevano korespondenco, se na podlagi 4. člena Pravilnika o varovanju poslovne skrivnosti in zaupnih podatkov šteje, da so s sprejemom in objavo tega pravilnika seznanjene s tem, katere informacije organ ščiti kot poslovno skrivnost.

(6) IP je na podlagi četrtega odstavka 246. člena ZUP, z dopisom št. 090-98/2023/4 z dne 13. 4. 2023, o pritožbi seznanil gospodarsko družbo ... (v nadaljevanju stranski udeleženec), ki je stransko udeležbo priglasila z dopisom z dne 11. 3. 2024. Stranski udeleženec meni, da noben izmed zahtevanih dokumentov ne predstavlja poslovne skrivnosti. Zato lahko prosilec prejme vse zahtevane dokumente. Stranski udeleženec je obširno opisal svoje preteklo in sedanje pravno razmerje s prosilcem ter s tem povezane okoliščine. Priložil je tudi dokumentacijo, s katero je utemeljeval svoje navedbe. Na koncu dopisa je stranski udeleženec navedel, da organ v izpodbijani odločbi med drugim navaja, da bi razkritje zahtevane korespondence v zvezi s sodnim postopkom (ki je v teku) škodovalo njegovi izvedbi. Stranski udeleženec meni, da če stranka nima verodostojnih dokazov, v postopku ne more dokazovati in uveljavljati svojih interesov. Stranski udeleženec ima interes, da se ugotovi resnično dejansko stanje v sodnem postopku in na tako ugotovljeno stanje uporabi materialne predpise. Dejansko stanje mora biti ugotovljeno z najvišjo stopnjo prepričanja - z gotovostjo, kjer ni nobenega dvoma v resničnost. Za to so potrebne tudi informacije, ki jih v tem postopku zahteva prosilec. Stranski udeleženec zato IP predlaga, da ugodi zahtevi prosilca. Izid tega postopka v celoti zadeva tudi pravni položaj stranskega udeleženca, ki se pridružuje dosedanjim navedbam prosilca, v zahtevi po informacijah javnega značaja.

(7) Dne 12. 3. 2024 je prosilec odgovoril na navedbe organa in pojasnil, zakaj meni, da niti procesno niti dejansko ne manipulira v sodnem postopku. Prosilec je obširno pojasnil, da ne drži, da bi vsebina dopisov med organom in stranskim udeležencem kakorkoli vplivala na obstoj domnevnih terjatev, v zvezi s katerimi teče sodni postopek. Prosilec je priložil odgovor na tožbo in nasprotno tožbo ter zaključil, da organ ne bo utrpel nobene škode, ker že sedaj prosilec ne priznava nobene terjatve na strani organa. Iz odgovora organa po mnenju prosilca izhaja, da dokumenti niso označeni kot poslovna skrivnost, saj organ le »šteje«, da bi lahko bili glede na poslovnik. Organ ponovno blati prosilca z navedbami, češ da bi razkritje dokumentov omogočilo »dejanske in pravne manevre s ciljem škodovati«... To so neutemeljena podtikanja. Kaj bi sploh lahko prosilec naredil, kakšne manevre ima v mislih organ, le ta niti ne pove. Gre za pavšalne navedbe, do katerih se vsebinsko sploh ni mogoče opredeliti. Če kdo izvaja manevre, je to očitno le organ. Prosilec nima nobenega namena škodovati komurkoli. Želi le, da se o vsem jasno in določno razpravlja, o obstoju ali neobstoju samih terjatev, kot tudi maksimalne hipoteke, pa bo tako ali tako, odločilo sodišče. Res pa je, da se organ z vsakim odgovorom bolj zapleta, očitanje morebitnih pavšalnih »dejanskih in procesnih manevrov« pa je podtikanje. Prav zato prilaga prosilec odgovor na tožbo in nasprotno tožbo, da bo jasno, da se je organ odločil vtoževati nekaj, kar mu ne gre in da želi poplačilo terjatev, ki so že bile poplačane. Gre za škodljivo ravnanje organa. Prosilec na podlagi vsega navedenega meni, da organ ni z ničemer izkazal nobenega razloga ali zadržka, da se zahtevane dokumentacije ne izroči.

(8) Prosilec je dne 21. 3. 2024 odgovoril tudi na navedbe stranskega udeleženca, ki jim v delu, ki je pravno relevanten za odločitev v tej zadevi, pritrjuje.

(9) Organ je dne 21. 3. 2024 odgovoril na navedbe stranskega udeleženca in pojasnil, da tako iz obrazložitve izpodbijane odločbe kot iz navedb stranskega udeleženca izhaja, da sta organ in prosilec v spornem kompleksnem pravnem razmerju, ki ga po mirni poti nista zmogla urediti, zato ga rešuje sodišče. Organ je obširno pojasnil svoje stališče, da stranski udeleženec v okviru priglasitve svoje udeležbe meša različne vrste postopkov. Po mnenju organa javnega interesa za to, da se prosilcu razkrije korespondenca organa s tretjo osebo, ni, to je le prosilčev zasebni interes. Stranski udeleženec povsem zmotno trdi, da bo »z uspehom prosilca v predmetni zadevi starejšim občanom še naprej zagotovljena institucionalna oskrba v njihovem domačem okolju; zaposlenim bodo zagotovljena delovna mesta in s tem socialna varnost njihovim družinam.« Odločitev v tej zadevi na navedeno v ničemer ne vpliva, ker se o obveznostih prosilca odloča v potekajočem sodnem postopku, ne pa v postopku po ZDIJZ. Stranski udeleženec v prijavi udeležbe po nepotrebnem navaja zgodovino in vsebino svojih spornih razmerij s prosilcem. Uveljavljanju njegovih interesov je namenjena sodna pot, v postopku po ZDIJZ pa so te navedbe povsem nerelevantne, saj IP nima sodnih pristojnosti. Tako podrobno opisovanje razmerij le še dodatno izkazuje, da prosilec zahtevano korespondenco potrebuje le v kontekstu lastnih interesov, stranski udeleženec pa ga v enakem kontekstu pri tem podpira. V tem primeru torej ni dvoma, da želi prosilec (kot organu nasprotna stranka v sodnem postopku) preko ZDIJZ priti do listin z namenom, da te listine v sodnem postopku tudi uporabi. ZDIJZ temu ni namenjen in prav zato so podatki, pridobljeni ali sestavljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, katerih razkritje bi škodovalo njegovi izvedbi, ena od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Organ je pojasnil še, zakaj meni, da je podana tudi izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in zaključil, da je treba prosilčevo pritožbo zavrniti. 

Pritožba ni utemeljena.

1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(10) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(11) Uvodoma IP pojasnjuje, da je, v skladu z določbami ZDIJZ, dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je torej lahko odločitev samo univerzalna, zato se IP do okoliščin, ki jih navajajo vsi udeleženci tega postopka v zvezi z dejstvom, da sta organ in prosilec nasprotni stranki v sodnem postopku, ni opredeljeval. Prav tako se IP ni opredeljeval do navedb o tem, s kakšnim namenom prosilec zahteva dostop do dokumentov. Zaradi načela prostega dostopa so namreč ta dejstva v postopku po ZDIJZ pravno nerelevantna.

2. Položaj zavezanca

(12) Organ je v smislu določb ZDIJZ glede zahtevanih dokumentov zavezanec po 1. členu ZDIJZ kot »druga oseba javnega prava« in v okviru te materialnopravno ugotovitve se presoja tudi dostop do zahtevanih dokumentov v obravnavani zadevi. Takšno stališče je skladno z obširno dosedanjo prakso IP,[1] Upravnega in Vrhovnega sodišča.[2]

3. Poslovna skrivnost

(13) Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo, ko je zaradi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prosilcu v celoti zavrnil dostop do zahtevane korespondence med organom in stranskim udeležencem v letih 2020-2023, ki se nanaša na problematiko odprtih obveznosti do prosilca. V obravnavani zadevi ni sporno, da zahtevana dokumentacija izpolnjuje vse tri pogoje, ki za opredelitev informacije izhajajo iz 4. člena ZDIJZ, in sicer so to naslednji dokumenti (v nadaljevanju zahtevani dokumenti):

- dopis stranskega udeleženca z dne 2. 11. 2020;

- dopis organa št. 2023-2402 z dne 20. 6. 2023;

- dopis stranskega udeleženca z dne 28. 7. 2023;

- dopis stranskega udeleženca z dne 21. 9. 2023.

(14) V skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZGD-1) nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019 in ki jih je pri svoji presoji upošteval tudi IP, saj se pritožbeni postopek nanaša na dokumente, nastale po sprejemu ZPosS. Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 2. člena ZPosS).

(15) IP je sledil organu, da zahtevana dokumentacija predstavlja njegovo poslovno skrivnost, ker je ta ustrezno izkazal izpolnjevanje vseh zakonskih pogojev. Po pregledu vsebine zahtevanih dokumentov je IP ugotovil, da jih je organ na vsaki strani označil z oznako »poslovna skrivnost – zaupno«, in da se nanašajo na terjatev, ki je bila prenesena na organ s pripojitvijo DUTB. Kot je organ pravilno pojasnil v dopisu z dne 27. 2. 2024, gre za informacije o podlagi in nastanku terjatve organa, vsebini pravnih razmerij med različnimi subjekti ter izmenjavo nasprotujočih si pravnih mnenj v zvezi s tem. Takšna komunikacija med dvema gospodarskima subjektoma nedvomno vsebuje poslovne informacije, ki niso splošno znane in tudi ne lahko dosegljive osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, kot je pravilno navedel organ v izpodbijani odločbi. Upravljanje terjatev organ izvaja tako kot številni drugi gospodarski subjekti, ki na trgu opravljajo to dejavnost, zato IP ne dvomi v navedbo organa v izpodbijani odločbi, da zahtevani dokumenti vsebujejo poslovne informacije, ki imajo tržno vrednost za konkurenčne subjekte, največjo prav za prosilca, ki je tožena stranka v potekajočem gospodarskem sporu, v katerem organ od njega vtožuje plačilo 6.775.959,63 EUR. Po mnenju IP te konkretne navedbe organa izkazujejo, da imajo informacije v zahtevani dokumentaciji zagotovo tržno vrednost. Medtem, ko ne prosilec ne stranski udeleženec nista z ničemer konkretno pojasnila, zakaj naj komunikacija, ki se nanaša na terjatve, s katerimi upravlja organ, ne bi imela tržne vrednosti. Navedbe prosilca, s katerimi obširno pojasnjuje, da stranski udeleženec ni bil nikoli ne upnik ne dolžnik v zvezi z obravnavano terjatvijo organa, niso pravno relevantne za opredelitev poslovne skrivnosti, saj je za presojo v obravnavanem primeru bistveno, kaj je bila vsebina komunikacije in ne, ali je udeleženec te komunikacije (tj. stranski udeleženec) v obravnavani terjatvi tudi dejansko (bil) udeležen kot stranka. Nadalje IP ugotavlja, da dokumentacija, ki vsebuje podatke o terjatvi, ki jo upravlja organ, in tudi s to terjatvijo povezane informacije, predstavlja poslovno skrivnost organa, ki so jo dolžni varovati delničar, člani organov in posvetovalnih teles organa, delavci organa in druge osebe, ki pridejo v stik z informacijami organa. Slednje ima organ opredeljeno v 4. in 5. členu Pravilnika o varovanju poslovne skrivnosti in zaupnih podatkov, ki urejata opredelitev poslovne skrivnosti. Kot poslovna skrivnost organa so med drugim namreč izrecno navedene vse informacije, ki izvirajo ali so povezane z dejavnostjo organa in se nanašajo na strategijo organa, poslovno-finančni načrt organa, likvidnostni načrt organa, operativne načrte in poročila o aktivnostih organa, informacije o tveganjih, ki jim je organ pri svojem poslovanju izpostavljen in posebni del letnega načrta upravljanja. Po pregledu zahtevane dokumentacije IP ugotavlja, da ta vsebuje raznolike poslovne informacije, ki izvirajo ali so povezane z naštetimi vrstami informacij v povezavi s konkretno terjatvijo organa, in se kot kontinuirana in povezana celota nahajajo preko celotne vsebine obravnavanih dokumentov, kot je to pravilno navedel tudi organ v dopisu z dne 27. 2. 2024. IP po preučitvi zadeve ni ugotovil razlogov, zaradi katerih ne bi sledil navedbi organa v izpodbijani odločbi, da informacije iz zahtevanih dokumentov poznajo le osebe, zaposlene v obeh družbah, ki so bile vključene v korespondenco. Kako organ ukrepa, da ohrani poslovno skrivnost, izhaja iz 9. člena Pravilnika o varovanju poslovne skrivnosti in zaupnih podatkov, na podlagi katerega so vse osebe, ki so po tem pravilniku dolžne varovati poslovno skrivnost, lahko seznanjene z njo le v obsegu, ki je potreben za njihovo delo oziroma opravljanje funkcije ali dejavnosti. Skladno s to določbo je organ že v izpodbijani odločbi pojasnil, da so zahtevani dokumenti dostopni le nadzorovanemu ozkemu krogu tistih oseb, ki jih potrebujejo pri svojem delu in za izvedbo učinkovitega pravnega varstva premoženjskih interesov organa. Iz 9. člena Pravilnika o varovanju poslovne skrivnosti in zaupnih podatkov nadalje izhaja tudi, da se njegove določbe ne uporabljajo le za dokumente, ki so nastali pri organu, temveč se smiselno uporabljajo tudi za dokumente, ki jih organ prejme iz zunanjih virov, če jih je mogoče opredeliti kot poslovno skrivnost ob smiselni presoji po 5. členu tega pravilnika. Iz navedenega izhaja, da organ glede na vsebino zahtevanih dokumentov, ki vsebujejo njegovo poslovno skrivnost, kot je podrobneje pojasnjeno že zgoraj, varuje tako dokument, ki ga je sam izdelal, kot tudi ostale tri dokumente, ki mu jih je poslal stranski udeleženec.

(16) Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da so glede celotne vsebine vseh zahtevanih dokumentov izpolnjeni vsi kriteriji za določitev poslovne skrivnosti, ker:

- podrobnejši podatki v zvezi s terjatvami organa in druge poslovne informacije, ki jih vsebujejo zahtevani dokumenti, niso splošno znani ali lahko dosegljivi podatki,

- gre za podatke, ki imajo tržno vrednost za organ, saj bi razkritje zahtevanih dokumentov škodovalo njegovim poslovnim in finančnim interesom ter njegovi konkurenčni sposobnosti (npr. prosilec bi informacije iz zahtevanih dokumentov lahko uporabil za izboljšanje svojega procesnega položaja z namenom, da onemogoči poplačilo terjatve organa, ki jo ta vtožuje v sodnem postopku);

- je organ razumno ukrepal, da je informacije v zahtevanih dokumentih ohranil kot svojo skrivnost, saj jih je kot take določil, označil in varoval skladno s svojim internim aktom.

(17) Nadalje je IP ugotavljal še, ali pride v poštev tretji odstavek 2. člena ZPosS, ki pravi, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Navedena določba napotuje na področne zakone, ki izrecno določajo, kateri podatki morajo biti javni. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva.

(18) Ker je bila terjatev, na katero se nanašajo zahtevani dokumenti, prenesena iz banke NKBM d.d. na DUTB kot pravno prednico organa, IP pojasnjuje, da so na podlagi petega odstavka 6.a člena ZDIJZ prosto dostopne informacije javnega značaja naslednje informacije, neposredno povezane s krediti neplačnikov kot tveganimi postavkami, ki se vodijo kot slabitve v bilancah te banke in ki so bili iz takšne banke preneseni na DUTB ali jih je banka, na dan prenosa kreditov neplačnikov kot tveganih postavk na DUTB, vodila kot kredite neplačnikov iz šestega odstavka tega člena, za vsak posamezni kredit:

- iz pogodb o sklenjenih poslih: vrsta in vrednost posla, kreditodajalec, kreditojemalec, in sicer firma in sedež pravne osebe, datum sklenitve pogodbe;

- iz sklepov organa banke, pristojnega za odobritev posla: organ, ki je posel odobril in člani organa ter člani uprave in člani nadzornega sveta banke v času odobritve kredita, in sicer za fizično osebo: osebno ime in položaj oziroma naziv delovnega mesta;

- iz dokazil o zavarovanju: vrsta in predmet zavarovanja in

- iz pogodbe o prevzemu terjatev med banko in DUTB: firma in sedež banke in neplačnika in končna bruto izpostavljenost do posameznega neplačnika na dan prenosa na DUTB.

Zahtevanih dokumentov ni mogoče uvrstiti med nobenega izmed zgoraj navedenih dokumentov, saj vsebujejo le komunikacijo med organom in stranskih udeležencem, ki se posredno nanaša na terjatev, ki jo je DUTB prevzela od banke. Zato peti odstavek 6.a člena ZDIJZ ni pravna podlaga, ki bi določala absolutno javnost informacij iz zahtevanih dokumentov.

(19) Nadalje je IP ugotovil, da se za razkritje zahtevanih dokumentov ne more uporabiti niti prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ glede porabe javnih sredstev. Na podlagi navedene določbe so praviloma javni tisti podatki, ki se neposredno nanašajo na podatke o porabi javnih sredstev, ne pa tudi tisti podatki, ki so s tem povezani zgolj posredno. Obravnavana komunikacija med organom in stranskim udeležencem, ki vsebuje informacije o podlagi in nastanku terjatve organa, vsebini pravnih razmerij med različnimi subjekti ter izmenjavo nasprotujočih si pravnih mnenj v zvezi s tem, ne predstavlja informacij glede porabe javnih sredstev. Skladno s prakso IP, ki ji je sledilo tudi Upravno sodišče RS (npr. sodba opr. št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018, tč. 14), predstavlja podatke o porabi javnih sredstev sklenjena pogodba, s katero je prišlo do spremembe oblike premoženja (npr. iz nepremičnega premoženja v denarna sredstva), saj je pogodba tista, ki predstavlja temelj za porabo javnih sredstev. Spremljajoča dokumentacija, ki jo organ prejme oz. ustvari npr. v postopku prodaje določenega premoženja, pa je sicer lahko posredno povezana s končno sklenitvijo pogodbe, ne predstavlja pa same informacije o porabi javnih sredstev. Smiselno podobno stališče je po mnenju IP treba zavzeti tudi v obravnavani zadevi, ker zahtevani dokumenti niso tisti dokument, ki bi predstavljal porabo javnih sredstev, saj na njihovi podlagi ni neposredno prišlo in tudi ne bo prišlo do nobene porabe javnih sredstev. Obravnavani dokumenti namreč niso dokumenti, ki bi se neposredno nanašali na samo odločitev organa glede upravljanja terjatev (v tem delu gre namreč za izvajanje nalog glede katerih je zakonodajalec predpisal absolutno javnost podatkov, kot je podrobneje pojasnjeno v prejšnjem odstavku te obrazložitve), ampak so le neke vrste spremljajoča dokumentacija, ki nima nobenega vpliva na porabo javnih sredstev. Glede na vse navedeno je IP zaključil, da podatki iz zahtevanih dokumentov niso neposredno povezani s porabo javnih sredstev.

(20) Upoštevaje vse navedeno je IP ugotovil, da zahtevani dokumenti ne vsebujejo podatkov, ki so po zakonu javni. IP tudi ni seznanjen, da bi bila v zvezi z zahtevanimi dokumenti sprejeta kakršnakoli pravnomočna odločitev, iz katere bi izhajalo, da obravnavani dokumenti vsebujejo podatke o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. Iz vsega navedenega izhaja, da v obravnavanem primeru niso podani razlogi, zaradi katerih zahtevani dokumenti ne bi smeli biti opredeljeni kot poslovna skrivnost. Tako je izkazano, da gre pri zahtevanih dokumentih za poslovno skrivnost po ZPosS in s tem za izjemo od prostega dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(21) IP je po pregledu vsebine zahtevanih dokumentov ugotovil, da prosilcu ni mogoče omogočiti delnega dostopa do zahtevanih dokumentov, na podlagi določb 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22), kot je to pravilno navedel že organ v izpodbijani odločbi in tudi v dopisu z dne 27. 2. 2024. Zahtevani dokumenti vsebujejo tolikšno vsebnost in koncentracijo zaupnih podatkov (poslovnih skrivnosti), da delnega dostopa ni mogoče izvesti na način, da se izločijo zaupni podatki, poleg tega pa bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, saj ne bi imeli več svoje vsebine, in bi bili zato brez posebne vrednosti za prosilce oziroma javnost. Razkritje npr. samo podatkov o imenu in priimku direktorja družbe, številke sodnega postopka ipd., brez ostale vsebine, bi bilo brez posebne vrednosti za prosilca oziroma javnost.

(22) Glede na to, da je IP glede vseh zahtevanih dokumentov potrdil izjemo varstva poslovne skrivnosti, zaradi načela ekonomičnosti ni ugotavljal še obstoja izjeme varstva sodnega postopka po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki jo zatrjuje organ v izpodbijani odločbi, saj za ugotovitev, da posamezni dokument ni prosto dostopna informacija javnega značaja, zadostuje že obstoj ene od izjem, določenih v 5.a oz. prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

(23) IP je na podlagi vseh navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

4. Stroški postopka

(24) Prosilec je v pritožbi predlagal, da IP naloži organu v plačilo vse stroške postopka in priložil svoj stroškovnik. V skladu s 113. členom ZUP krije stroške upravnega postopka tisti, na čigar zahtevo se je postopek začel. Navedeni člen določa, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Upoštevaje navedeno je prosilec dolžan sam kriti stroške postopka, zato se njegova zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(25) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).

(26) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Odločbe IP št. 090-210/2014 z dne 21. 4. 2015, 090-207/2015 z dne 23. 9. 2015, 090-295/2015 z dne 3. 1. 2015, 090-306/2015 z dne 3. 4. 2016, 090-302/2015 z dne 3. 4. 2015, 090-25/2016 z dne 17. 4. 2016, 090-173/2016 z dne 20. 10. 2016, 090-247/2016 z dne 13. 12. 2016, 090-290/2016 z dne 19. 3. 2017, 090-32/2017 z dne 14. 4. 2017, 090-108/2017 z dne 20. 6. 2017, 090-250/2017 z dne 23. 11. 2017, 090-206/2017 z dne 27. 11. 2017, 090-158/2017 z dne 20. 12. 2017, 090-105/2018 z dne 2. 9. 2018, 090-219/2019 z dne 21. 10. 2019, 090-172/2020 z dne 9. 12. 2020, 090-293/2020 z dne 13. 1. 2021, 090-301/2020 z dne 28. 1. 2021, 090-259/2021 z dne 28. 9. 2021, 090-191/2023 z dne 11. 9. 2023, 090-278/2023 z dne 18. 9. 2023, 090-251/2023 z dne 5. 10. 2023 in 090-336/2023 z dne 15. 12. 2023 in 090-9/2019/21 z dne 4. 4. 2024.

[2] Sodbe Upravnega sodišča opr. št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, I U 676/2016-18 z dne 28. 11. 2018, I U 1126/2017-68 z dne 13. 2. 2019, I U 1123/2017-13 z dne 5. 7. 2019, I U 1125/2017 z dne 3. 10. 2017 in I U 2856/2017-38 z dne 17. 2. 2021 ter sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 1126/2006 z dne 12. 9. 2007.