prosilec - Slovenski državni holding d.d.

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala dokumentacijo glede prodaje nepremičnin. Organ je zahtevo prosilke zavrnil zaradi izjeme poslovne skrivnosti. Prosilka je v pritožbenem postopku navedla, da organ ni upošteval, da gre v obravnavanem primeru za porabo javnih sredstev, zaradi katere bi morale biti informacije javne ne glede na zatrjevano izjemo poslovne skrivnosti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ ustrezno utemeljil poslovno skrivnost glede zahtevanih dokumentov, dokumentacija, ki jo je zahtevala prosilka, pa ni dokumentacija, ki bi predstavljala porabo javnih sredstev, saj gre za spremljajočo dokumentacijo posameznega pravnega posla, ki ne izkazuje poslovne porabe javnih sredstev (prejete ponudbe, zapisnik o pregledu ponudb, potrdilo o plačilu are ipd.)
 

ODLOČBA:

Številka: 090-21/2024/7

Datum:   12. 2. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člen Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05,  s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 24. 1. 2024, zoper odločbo št. 2023-4646 z dne 21. 12. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Slovenskega državnega holdinga, d. d., Mala ulica 5, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilke z dne 24. 1. 2024 zoper odločbo Slovenskega državnega holdinga, d. d., št. 2023-4646 z dne 21. 12. 2023 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilka je 20. 11. 2023 na organ naslovila zahtevo za prejem naslednjih informacij:

- ponudbe za nakup, ki so bile prejete na razpis/javno dražbo DUTB za prodajo trgovine, št. dela stavbe 699-771-12, v objektu B5 na naslovu … ,

- ponudbe za nakup, ki so bile prejete na razpis/javno dražbo DUTB za prodajo zemljišč parc. št. 706/9 in 706/5, obe k. o. 699 Hočko Pohorje,

- sklep/odločitev/druga listina o izbiri ponudnika za nakup.

Dokumente je želela prejeti v elektronski obliki.

(2) Prosilka je dne 29. 11. 2023 od organa zahtevala tudi:

- zadnji razpisni oglas in besedilo razpisa za javno dražbo za prodajo dela stavbe 699-771-13 v objektu B5 na naslovu …, ki je bil nato v oktobru 2021 prodan,

- ponudbe za nakup, ki so bile prejete na zadnji razpis/javno dražbo DUTB za prodajo dela stavbe št. 699-771-13, v objekt B5 na naslovu … (še v okviru DUTB d. d.), ko je bilo nato v oktobru 2021 prodan,

- potrdilo o plačilu are in potrdilo o plačilu preostale kupnine po prodajni pogodbi št. PP-150-2021-136 z dne 27. 10. 2021 (sklenila DUTB d. d.) za nepremičnine ID znak del stavbe 699-771-12, ID znak del stavbe 699-771-13, ID znak parcela 699 706/9 in ID znak parcela 699 706/5.

(3) Organ je ugodil zahtevi prosilke v delu, ki se nanaša na zadnji razpisni oglas in besedilo razpisa za javno dražbo za prodajo dela stavbe 699-771-13 v objektu B5 na naslovu …e in ga prosilki posredoval skupaj z odločbo. V preostalem delu je zahtevo prosilke zavrnil, saj gre za dokumente, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnosti. Informacije poznajo le zaposleni pri organu, ki so sodelovali pri konkretnih nepremičninskih prodajah, ponudbe dajejo uporabne informacije o povpraševanju po nepremičninah, cenovnih razponih in interesentih za nakup nepremičnin, dokumenti pa so nadzorovano dostopni le ozkemu krogu oseb na organu. Organ je navedel, da je nepremičninska dejavnost izrazito tržna, pri čemer organ posluje pod enakimi pogoji kot številni drugi subjekti. Splošni podatki o realiziranih prodajah nepremičnin so na voljo vsakomur na javnih portalih, informacije o prejetih ponudbah in ponudnikih pa so poslovna skrivnost organa. Organ meni, da prav tako niso podane okoliščine, ki bi kazale na javni interes za razkritje dokumentov, izpostavlja pa zasebni interes prosilke, kot lastnice apartmaja na Pohorju, zaradi katerega ta želi pridobiti navedene informacije, vložila pa je tudi tožbo na ničnost pravnega posla, kasneje pa še zoper kupca. Organ je ugotovil, da tudi delni dostop do dokumentov ni možen.

(4) Prosilka je dne 24. 1. 2024 vložila pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Uvodoma je izpostavila, da glede nepremičnin poteka pravdni postopek zaradi ugotovitve ničnosti prodajne pogodbe in ugotovitve lastninske pravice na skupnih delih stavbe v korist vseh etažnih lastnikov, v pravdnem postopku pa zastopa tožnike zoper organ in kupca. Glede izjeme poslovne skrivnosti prosilka navaja, da bi te dokumente organ sicer lahko opredelil kot svojo poslovno skrivnost, vendar je treba upoštevati tudi izjemo porabe javnih sredstev. Vsi dokumenti so neposredno povezani s prodajo nepremičnin, pri čemer izpostavlja stališče, da poraba javnih sredstev pomeni tudi spremembo premoženja iz ene oblike v drugo, pri čemer to ne more veljati le za pogodbo, temveč za celoten postopek prodaje kot celote, ki mora biti transparenten in pregleden, torej tudi glede zahtevanih dokumentov. Če bi bil dostop do teh dokumentov omejen, bi javnost ostala brez informacij, ki bi lahko prav tako vplivale na porabo javnih sredstev, postopek prodaje pa bi bil netransparenten in nepregleden.

(5) Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo in jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom z dne 26. 1. 2024, odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(6) Kot organ druge stopnje je IP v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilka izpodbija odločbo v zavrnilnem delu.

(7) Organ je zahtevo prosilke zavrnil na podlagi izjeme poslovne skrivnosti. V skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019 in ki jih je pri svoji presoji upošteval tudi IP, saj se pritožbeni postopek nanaša na dokumente nastale po sprejemu ZPosS. Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

(8) Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 2. člena ZPosS).

(9) IP je sledil organu, da zahtevana dokumentacija predstavlja njegovo poslovno skrivnost, ker je ta ustrezno izkazal izpolnjevanje vseh zakonskih pogojev. Da gre za dokumentacijo, ki jo organ lahko opredeli kot svojo poslovno skrivnost, je navedla tudi prosilka v svoji pritožbi in s tem zatrjevano izjemo štela kot nesporno. IP je ugotovil, da je postopek prodaje nepremičnin na trgu tržna dejavnost, v kateri organ sodeluje pod enakimi pogoji kot številni drugi gospodarski subjekti, ki na trgu ponujajo nepremičnine. Organ je prosilki omogočil dostop do javnih razpisov za prodajo nepremičnin, preostala dokumentacija, ki predstavlja prejete ponudbe zainteresiranih kupcev, njihove ponudbene cene za odkup, dokumentacija glede pregleda ponudb in zapisnik o izbiri ponudnika pa predstavlja skrivnost organa, ki so jo dolžni varovati vsi delavci in člani organa. Slednje ima organ opredeljeno v svojih notranjih aktih, prav tako je organ navedel, da so bili podatki nadzorovano dostopni le ozkemu krogu oseb zaposlenih pri organu, IP pa ni ugotovil nasprotnega. IP ugotavlja, da so izpolnjeni vsi kriteriji za določitev poslovne skrivnosti, podatki iz ponudb in zapisnik o pregledu ponudb praviloma niso splošno znani ali lahko dosegljivi podatki, gre za podatke, ki imajo tržno vrednost za subjekte, ki na trgu ponujajo nepremičnine, saj opredeljujejo tako zainteresirane posameznike za sklenitev določenega posla, kot tudi ponujeno ceno in s tem oba bistvena elementa za sklenitev posla. Prav tako je organ razumno ukrepal, da je informacije ohranil kot svojo skrivnost, saj jih je kot take določil v svojih internih aktih.

(10) Ob tem, da je IP ugotovil, da zahtevani dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost organa, je v nadaljevanju presojal tudi tretji odstavek 2. člena ZPosS, in sicer, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Prosilka je namreč izpostavila, da gre kljub obstoju poslovne skrivnosti, za podatke, ki predstavljajo porabo javnih sredstev in s tem za podatke, ki so javno dostopni.

(11) IP je ugotovil, da se za razkritje zahtevanih dokumentov ne more uporabiti prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ glede porabe javnih sredstev. Na podlagi navedene določbe so praviloma javni tisti podatki, ki se neposredno nanašajo na podatke o porabi javnih sredstev, ne pa tudi tisti podatki, ki so s tem povezani zgolj posredno. Prejete ponudbe in spremljajoča dokumentacija prodaje določenih nepremičnin v obravnavani zadevi ne predstavlja informacij glede porabe javnih sredstev, saj gre za spremljajočo dokumentacijo, ki je le posredno povezana s porabo javnih sredstev. Skladno s prakso IP, ki ji je sledilo tudi Upravno sodišče RS (npr. Sodba opr. Št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018, tč. 14), predstavlja podatke o porabi javnih sredstev sklenjena pogodba, s katero je prišlo do spremembe oblike premoženja (npr. iz nepremičnega premoženja v denarna sredstva), saj je pogodba tista, ki predstavlja temelj za porabo javnih sredstev. Prejete ponudbe in preostala spremljajoča dokumentacija, ki jo organ prejme oz. ustvari v postopku prodaje določenega premoženja, pa je sicer lahko posredno povezana s končno sklenitvijo pogodbe, ne predstavlja pa same informacije o porabi javnih sredstev. Ponudbe v konkretni zadevi niso tisti dokument, ki bi predstavljal porabo javnih sredstev, saj v fazi pridobivanja ponudb do same porabe javnih sredstev še ni prišlo. Prav tako porabe javnih sredstev ne predstavlja ostala spremljajoča dokumentacija (npr. potrdilo o plačilu are, preostalega dela kupnine ipd.)

(12) IP ugotavlja, da prosilka same pogodbe o prodaji konkretnih nepremičnin ni zahtevala, zato IP te ni presojal. IP še dodaja, da organ v veljavni zakonodaji nima javnopravno predpisanega postopka prodaje nepremičnin na način, da bi določal, da so prejete ponudbe v določeni fazi javne (kot npr. v postopku javnih naročil). Posledično zahtevani dokumenti lahko predstavljajo izjemo poslovne skrivnosti. Ker informacije niso neposredno povezane s porabo javnih sredstev, po ugotovitvi IP ne zapadejo pod prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (poraba javnih sredstev), ki bi omogočal njihovo razkritje kljub ugotovljeni izjemi.

(13) Pritožba prosilke je glede na ugotovljeno neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(14) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(15) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka