prosilec - Slovenski državni holding d.d.

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do informacij v zvezi z dogajanjem ob prevzemu družbe MK Založba d.d. s strani DUTB, d.d. in kopije izdelane ocene vrednosti delnice ciljne družbe Mladinska knjiga založba, d. d., zaradi izjeme varstva poslovne skrivnosti. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je prosilec v več alinejah na organ naslovil vprašanja, z izjemo zahteve z dne 18. 7. 2023, v kateri je zahteval kopijo konkretnega dokumenta. Organ sicer ni dolžan odgovarjati na vprašanja, vendar pa to še ne pomeni, da takšne vloge ni mogoče obravnavati po ZDIJZ, saj je organ dolžan preveriti, ali morebiti razpolaga z dokumenti, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanje. Slednje pa iz izpodbijane odločbe ni bilo  razvidno. Organ je v izreku izpodbijane odločbe zgolj na splošno napisal »da se zavrne posredovanje informacij v zvezi z dogajanjem ob prevzemu družbe MK Založba d.d. s strani DUTB, d.d.«. Takšen izrek ne omogoča preizkusa, saj ni razvidno, glede katerih konkretnih dokumentov je organ sploh odločil, oziroma ali gre sploh za zahteve po ZDIJZ. IP se je tako strinjal s prosilcem v pritožbi, da takšna utemeljitev, ki je ostala zgolj na deklaratorni ravni, ne omogoča preizkusa zatrjevanih okoliščin, zato se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. IP je zadevo vrnil v ponovno odločanje z napotkom, da mora organ razjasniti, ali gre pri danih vlogah sploh za zahteve po ZDIJZ, torej ali se odgovori na vprašanja nahajajo v dokumentih in v katerih. Zmotno je namreč stališče prosilca, da je organ dolžan v postopku po ZDIJZ odgovarjati na vprašanja, ki jih ponavlja v pritožbi (kakšne so ugotovitve interne preiskave…, kakšne so odločitve…, razlogi in zadržki..). Nadalje se bo moral organ opredeliti do vsakega posameznega dokumenta in v izrek in obrazložitev odločbe natančno navesti, o katerih konkretnih dokumentih je odločal ter ali zahtevane informacije vsebujejo katero od izjem po ZDIJZ. Glede zatrjevane izjeme poslovne skrivnosti je IP opozoril, da zgolj sklicevanje organa na pravilnik o poslovni skrivnosti ne zadosti pogojem po 2. členu  ZPosS, ki določa tri pogoje, ko morajo biti podani kumulativno, na strani organa pa je, da jih izkaže. Glede zahtevane ocene vrednosti delnic, mora organ v ponovljenem postopku nesporno ugotoviti, ali so zahtevane informacije avtorsko pravno zavarovane ter v primeru, da je temu tako, ugotoviti, kdo je imetnik avtorskih  pravic in kako je z njihovim prenosom na organ ter slednje natančno in konkretno utemeljiti.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-278/2023/2

Datum: 18. 9. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi z dne 1. 9. 2023 (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Slovenskega državnega holdinga, d.d., Mala ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 2023-3003, z dne 9. 8. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 1. 9. 2023 se ugodi in se odločba Slovenskega državnega holdinga, št. 2023-3003, z dne 9. 8. 2023 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v 30 - tih dneh od prejema te odločbe.

2. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je z dopisom z dne 18. 7. 2023 na organ naslovil vlogo za posredovanje kopije izdelane ocene vrednosti delnice ciljne družbe Mladinska knjiga založba, d. d., ki jo je za potrebe prevzemne ponudbe s strani prevzemnika DUTB izdelal pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij. Ob tem je navedel razloge, zakaj zahtevani dokument potrebuje.

Organ je z odločbo št. 2023-3003 z dne 9. 8. 2023 zavrnil povezane zahteve prosilca z dne 13. 2. 2023, 3. 4. 2023 in 18. 7. 2023 za posredovanje informacij v zvezi z dogajanjem ob prevzemu družbe MK Založba d.d. s strani DUTB, d.d. in kopije izdelane ocene vrednosti delnice ciljne družbe Mladinska knjiga založba, d. d., ki jo je za potrebe prevzemne ponudbe s strani prevzemnika DUTB izdelal pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij.

V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da je v obdobju med 13. 2. 2023 in 18. 7. 2023 prejel tri vloge prosilca, s katerimi zahteva vsebinske informacije o tem, kakšne so ugotovitve interne preiskave DUTB, d.d. (v nadaljevanju: DUTB) v zvezi s prevzemom družbe MK Založba, d .d, s strani DUTB; kakšne so odločitve upravnega odbora DUTB v zvezi s tem; ali in na kakšen način SDH obravnava zadevo; v kakšni fazi je tovrstno obravnavanje oziroma kakšne se dosedanje ugotovitve in/ ali ukrepi, oziroma razloge in zadržke, zaradi katerih se prijava prosilca ne obravnava (13. 2. 2023); informacije v zvezi z dogajanjem ob prevzemu družbe MK Založba, d.d., s strani DUTB (3. 4. 2023), in kopijo izdelane ocene vrednosti delnice ciljne družbe Mladinska knjiga založba, d. d., ki jo je za potrebe prevzemne ponudbe s strani prevzemnika DUTB izdelal pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij (18. 7. 2023). Tako DUTB kot SDH sta na dopise/zahteve prosilca pisno odgovorila. Prijavo prosilca z dne 22. 9. 2022 je DUTB obravnaval in nanjo odgovoril z dopisom z dne 24. 10. 2022. Prosilec je po tem na SDH naslovil dva dodatna dopisa. SDH se je 1. 3. 2023 odzval s pojasnilom, da je po preveritvi njegove prijave z dne 22. 9. 2022 ugotovil ustreznost DUTB-jevega odgovora z dne 24. 10. 2022; glede ugotovitev in odločitev upravnega odbora DUTB pa ponovil stališče, da željenih informacij SDH ne more posredovati, ker predstavljajo njegovo poslovno skrivnost. Nadalje je organ navedel, da ker je prosilec svoje zahteve v zvezi z isto zadevo (prevzem družbe MK Založba d.d. s strani DUTB) verižil, je kljub že podanim odgovorom o vseh zbirno odločal še s to odločbo. Organ je odločil, da so zahtevani dokumenti opredeljeni kot poslovna skrivnost, zato predstavljajo izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob tem se je skliceval na interni pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti in zaupnih podatkov z dne 14. 6. 2023, ki onemogoča posredovanje zahtevanih informacij. Glede zahteve z dne 18. 7. 2023, ki se nanaša na kopijo izdelane ocene vrednosti delnice ciljne družbe Mladinska knjiga založba, d. d., ki jo je za potrebe prevzemne ponudbe s strani prevzemnika DUTB izdelal pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, je organ pojasnil, da je izdelava ocene vrednosti delnice ciljne družbe storitev, ki je na trgu proti plačilu na voljo vsakemu zainteresiranemu subjektu. Pravne podlage, ki bi organu nalagala, da tretjim osebam za njihovo uporabo razkriva odplačno pridobljene ocene vrednosti, ni. Pred pripojitvijo je bil DUTB edini naročnik in s tem upravičeni uporabnik namenske ocene vrednosti delnice ciljne družbe Mladinska knjiga založba, d. d. Po omenjenem 5. členu Pravilnika o varovanju poslovne skrivnosti so varovana poslovna skrivnost tudi poročila o cenitvah vrednosti naložb, zato organ zahtevane cenitve prosilcu ne sme razkriti. Nadaljnji argument proti razkritju zahtevane cenitve je izrecni pogodbeni dogovor o omejitvi njene uporabe, razširjanja ali objave: cenilčevo poročilo ni namenjeno nadaljnji distribuciji ali izdajanju, temveč le namenu, za katerega je bilo izdelano. Organ je dodatno še pojasnil, da je bil prevzem izveden skladno s prevzemno zakonodajo. V okviru konkurenčnega postopka so bile vse relevantne informacije objavljene v prevzemni ponudbi, ki ni imela nobene konkurenčne prevzemne ponudbe. Sprejem prevzemne ponudbe je bila prostovoljna odločitev vsakega posameznega investitorja. se za sprejem prevzemne ponudbe ni odločil, vendar je bila ta kljub temu uspešna, kar je razglasila ATVP. Organ je nadalje še ugotovil, da ni podan javni interes po razkritju zahtevanih informacij. Prosilec namreč zasleduje svoj zasebni ekonomski interes. Prav tako po mnenju organa ne gre za podatke v zvezi s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ, zato niso podani razlogi za prost dostop. Delni dostop pa ni mogoč.

Prosilec je zoper zgoraj navedeno odločbo organa vložil pritožbo z dne 1. 9. 2023, iz vseh pritožbenih razlogov. Vztraja, da mu organ posreduje zahtevane informacije. Ne strinja se stališčem organa, da je podana izjema poslovne skrivnosti, saj gre za osebo javnega prava, ki upravlja naložbe v njegovi lasti in lasti RS. Ker so naloge organa opredeljene z zakonom, pomeni, da zasleduje javne cilje in izvršuje javne funkcije. Prosilec je poudaril, da organ ni niti konkretiziral zahtevanih informacij, niti ni utemeljil izpolnjevanja zakonsko predpisanih pogojev poslovne skrivnosti, še manj pa jih dokazal. Poudaril je, da morajo informacije imeti tudi tržno vrednost, da bi lahko bile poslovna skrivnost, česar organ ni pojasnil niti zatrjeval. Po mnenju prosilca je neutemeljeno sklicevanje organa na poslovnik, saj so vse zahtevane informacije nastale pred njegovo veljavnostjo. Prosilec nadalje zatrjuje, da je za razkritje podan tudi javni interes in se sklicuje na objavljene članke v medijih.

Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP dne 8. 9. 2023, s prilogami.

Pritožba je utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa. Sporno pa je vprašanje, ali so v danem primeru sploh bile vložene zahteve po ZDIJZ ter nadalje, glede katerih dokumentov je organ sploh odločil in ali je podana zatrjevana izjema varstva poslovne skrivnosti.

Glede vložene zahteve po ZDIJZ

V izpodbijani odločbi je organ navedel, da je prosilcu na verižne dopise v zvezi z isto zadevo (prevzem družbe MK Založba d.d. s strani DUTB) že podal odgovore, vendar se je odločil, da izda še odločbo po ZDIJZ.

IP v tej zvezi poudarja, da se postopek po ZDIJZ vselej začne na zahtevo prosilca, ki mora imeti sestavine, določene v 17. členu ZDIJZ. Ključno je, da je predmet zahteve po ZDIJZ dostop do dokumenta (kot to določa prvi odstavek 4. čelna ZDIJZ), ne pa odgovori na vprašanje. Na pojasnila, razlage in analize se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza.

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe in vložene pritožbe, je prosilec v več alinejah na organ naslovil vprašanja, z izjemo zahteve z dne 18. 7. 2023, v kateri je zahteval kopijo konkretnega dokumenta. Organ sicer ni dolžan odgovarjati na vprašanja, vendar pa to še ne pomeni, da takšne vloge ni mogoče obravnavati po ZDIJZ, saj je organ dolžan preveriti, ali morebiti razpolaga z dokumenti, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanje. Slednje pa iz izpodbijane odločbe ni razvidno. Organ je v izreku izpodbijane odločbe zgolj na splošno napisal »da se zavrne posredovanje informacij v zvezi z dogajanjem ob prevzemu družbe MK Založba d.d. s strani DUTB, d.d.«. Takšen izrek ne omogoča preizkusa, saj ni razvidno, glede katerih konkretnih dokumentov je organ sploh odločil, oziroma ali gre sploh za zahteve po ZDIJZ.

V postopku po ZDIJZ je organ dolžan o zahtevi odločiti z odločbo le takrat, ko dostop delno ali v celoti zavrne, zato mora iz izreka odločbe izrecno izhajati, o katerih dokumentih je organ odločil in do katerih dokumentov je dostop delno ali v celoti zavrnil, saj je le tako prosilcu omogočeno ustrezno pravno varstvo.

Ker organ tega ni storil, je kršil 213. čl. ZUP, ki določa, da mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank, posledično je organ zagrešil bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

IP ugotavlja, da je izpodbijana odločba dejansko brez obrazložitve, saj je organ zgolj povzel vloge prosilca in dostop zavrnil s sklicevanjem na svoj Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti in zaupnih podatkov. Dejansko ni mogoče ugotoviti glede katerih dokumentov je organ dostop zavrnil in na kakšni pravni podlagi. IP se tako strinja s prosilcem v pritožbi, da takšna utemeljitev, ki je ostala zgolj na deklaratorni ravni, ne omogoča preizkusa zatrjevanih okoliščin, zato se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Nedvomno bo v konkretnem primeru hitreje in bolj ekonomično pomanjkljivosti odpravil organ prve stopnje, ki zahtevane dokumente tudi najbolje pozna, zato je IP, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje organu prve stopnje.

Napotilo organu prve stopnje

V ponovljenem postopku bo moral organ izvesti celovit ugotovitveni postopek, v katerem se bo moral primarno opredeliti do dokumentov, ki jih je oz. bo prepoznal kot predmet zahteve, in sicer v njihovi neobdelani, »surovi« obliki in vsebini. Organ bo torej moral razjasniti, ali gre pri danih vlogah sploh za zahteve po ZDIJZ, torej ali se odgovori na vprašanja nahajajo v dokumentih in v katerih. Zmotno je namreč stališče prosilca, da je organ dolžan v postopku po ZDIJZ odgovarjati na vprašanja, ki jih ponavlja v pritožbi (kakšne so ugotovitve interne preiskave…, kakšne so odločitve…, razlogi in zadržki..). Nadalje se bo moral organ opredeliti do vsakega posameznega dokumenta in v izrek in obrazložitev odločbe natančno navesti, o katerih konkretnih dokumentih je odločal ter ali zahtevane informacije vsebujejo katero od izjem po določbah 5.a in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter natančno in določno opredeliti v izreku odločbe, v katerem delu (v primeru delnega dostopa) se posamezni dokument prekrije (npr. v dokumentu »dopis - …z dne .., na strani..., itd. se prekrije… ), v obrazložitvi odločbe pa pojasniti, na podlagi katere izjeme in jo tudi utemeljiti.

Glede na to, da se organ ni opredelil do samih dokumentov, je logično izostala tudi obrazložitev, ki bi bila konkretno aplicirana na zahtevane dokumente z vidika obstoja pogojev izjeme. Organ je svojo odločitev namreč utemeljil na splošni ugotovitvi, da je podana izjema varstva poslovne skrivnosti, po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP opozarja, da mora organ v primeru sklicevanja na poslovno skrivnost izkazati izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v 2. členu  ZPosS, pri čemer nikakor ni dovolj zgolj sklicevanje na obstoj pravilnika, ki lahko zadosti zgolj tretjemu pogoju, da je »imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost«, kar pa seveda ne velja za nazaj. Kot pravilno opozarja prosilec, pa mora organ poleg tega za vsak zahtevani dokument dokazati tudi, da gre za nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki so skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij ter da ima tržno vrednost. Glede na navedeno so poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so vse tri zgoraj naštete zahteve kumulativno izpolnjene, na strani organa pa je, da jih izkaže.

Glede zahtevane ocene vrednosti delnic, se je organ v izpodbijani odločbi skliceval tudi na prepoved nadaljnje distribucije in razmnoževanja, kar se razume kot varstvo avtorskih pravic. V tej zvezi mora organ v ponovljenem postopku nesporno ugotoviti, ali so zahtevane informacije avtorsko pravno zavarovane ter v primeru, da je temu tako, ugotoviti, kdo je imetnik avtorskih  pravic in kako je z njihovim prenosom na organ ter slednje natančno in konkretno utemeljiti. V kolikor bo organ ugotovil, da še vedno obstajajo pravice tretjih oseb, bo moral natančno pojasniti, katere pravice točno naj bi si avtor pridržal ter ali ta morebitna pravica tretje osebe dejansko vpliva na omejevanje pravice organa do posredovanja zahtevane ocene prosilcu. Če bo organ ocenil, da nima dovolj informacij oziroma, da bi odločanje o javni dostopnosti do zahtevanih informacij vplivalo na pravice in obveznosti avtorja, ga mora pritegniti v postopek kot stranskega udeleženca ter mu dati možnost, da se izjasni o zadevi.

Pri tem IP poudarja, da avtorsko delo ne pomeni ene od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, temveč gre le za vprašanje oblike (načina) seznanitve s prosto dostopno informacijo javnega značaja, ki je sicer avtorskopravno varovana. Zato se bo moral organ v ponovljenem postopku, v primeru, da bo izkazal, da gre za avtorske pravice katerih imetnik je tretja oseba, opredeliti tudi do možnosti vpogleda, kot to določa tretji odst. 25. čl. ZDIJZ.

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ napačno uporabil materialno pravo, v postopku pa je prišlo tudi do bistvenih kršitev pravil postopka, zaradi česar se odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

Na podlagi 1. odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Ker se je konkretni postopek začel na zahtevo prosilca, pomeni, da prosilec sam nosi svoje stroške tega postopka. Skladno s povedanim je IP odločil, da se zahteva prosilca za povrnitev stroškov zavrne, kakor izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka