prosilec - Slovenski državni holding d.d.

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala dokumente v povezavi z notranjo revizijo. Organ se je pri zavrnitvi skliceval na izjemo poslovne skrivnosti in notranjega delovanja. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da izjemi nista izkazani in organu naložil, da prosilki posreduje zahtevane dokumente s prekritimi varovanimi osebnimi podatki.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-251/2023/4

Datum:  5. 10. 2023

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 11. 8. 2023, zoper odločbo Slovenskega državnega holdinga, d. d., Mala ulica 5, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 2023-2947 z dne 2. 8. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilke z dne 11. 8. 2023 zoper odločbo SDH, d. d., št. 2023-2947 z dne 2. 8. 2023, se  delno ugodi in se odločba v delu, ki se nanaša na 1., 2. in 3. točko izreka (v delu, ki se nanaša na notranje revizijsko listino) delno odpravi ter se odloči: »Organ je dolžan prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati:

-       Načrt dela notranje revizije SDH za leto 2023 z dne 2. 12. 2022, pri čemer je dolžan na str. 12 prekriti ime, priimek, naziv in podpis osebe, ki je načrt pripravila,

-       Rebalans načrta dela notranje revizije za leto 2023 z dne 30. 5. 2023, pri čemer je dolžan na str. 7 prekriti ime, priimek, naziv in podpis osebe, ki je načrt pripravila,

-       Poročilo o redni notranji reviziji z dne 14. 2. 2022,  pri čemer je dolžan na str. 11 prekriti imena, priimke, nazive in podpise oseb, ki so poročilo pripravile in odobrile,

-       Poročilo o redni notranji reviziji z dne 6. 5. 2022, pri čemer je dolžan na str. 1 prekriti imena, priimke in nazive prejemnikov poročila (razen prvega prejemnika), na str. 5 prekriti imena, priimke in nazive, navedene v četrti alineji pod poglavjem »Postopki pregleda« in na str. 11 prekriti imena, priimke, nazive in podpise oseb, ki so poročilo pripravile in odobrile,

-       Poročilo o redni notranji reviziji z dne 9. 12. 2022, pri čemer je dolžan na str. 1 prekriti imena, priimke in nazive prejemnikov poročila (razen prvega prejemnika), na str. 2 prekriti imena, priimke in nazive, navedene v tretji alineji pod poglavjem »Postopki pregleda« in na str. 5 prekriti imena, priimke, nazive in podpise oseb, ki so poročilo pripravile in odobrile,

-       Poročilo o redni notranji reviziji z dne 20. 12. 2022, pri čemer je dolžan na str. 7 prekriti imena, priimke in nazive, navedene v tretji alineji pod poglavjem »Postopki pregleda« (razen imena in priimka člana uprave SDH), na str. 17 prekriti priimek posameznika, navedenega v tretji alineji, na str. 23 prekriti ime in priimek posameznice navedene v predzadnji vrstici desnega stolpca, na str. 24 prekriti ime in priimek posameznikov navedenih v prvi in tretji in 16. vrstici desnega stolpca in na str. 25 prekriti imena, priimke, nazive in podpise oseb, ki so poročilo pripravile in odobrile,

-       Temeljno listino o delovanju notranje revizije z dne 14. 3. 2023, v celoti.

2. Pritožba prosilke zoper 3. točko izreka odločbe SDH št. 2023-2947 z dne 2. 8. 2023 (v delu, ki se nanaša na notranje revizijski priročnik SDH) in v delu, v katerem je organ dolžan skladno s 1. tč. izreka te odločbe prekriti varovane osebne podatke, se zavrne.

3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Prosilka je dne 5. 7. 2023 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je v elektronski obliki zahtevala:

- letni načrt dela notranje revizije organa za leto 2023,

- vsa izdana končna notranje revizijska poročila leta 2022 (tako rednih kot izrednih revizij),

- notranje revizijsko listino in notranje revizijski priročnik organa.

(2) Organ je dne 2. 8. 2023 izdal odločbo št. 2023-2947 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrnil. Organ je dostop do notranje revizijskega priročnika zavrnil, saj dokumenta nima, ker ni obvezen dokument po NR standardih. Dostop do ostalih dokumentov je zavrnil, saj gre za dokumente, ki predstavljajo izjemo poslovne skrivnosti in izjemo notranjega delovanja organa. Razkritje informacij bi onemogočilo delovanje organa in njegovo nemoteno in stabilno poslovanje v vseh, tudi rizičnih okoliščinah.

(3) Zoper izpodbijano odločbo je prosilka dne 11. 8. 2023 vložila pritožbo, v kateri je navedla, da:

- je temeljna notranje revizijska listina po vsebini krovni dokument, ki temelji na mednarodnih standardih revidiranja in ni delovni dokument, zato je neobičajno, da bi tak dokument imel tržno vrednost,

- interni akt ne more posegati v pravice, ki izhajajo iz zakonodaje,

- z razkritjem končnega notranjega revizijskega poročila notranja revizija ne more izgubiti svoje operativne učinkovitosti in delovanje organa ne more biti ogroženo, tudi na spletni strani Računskega sodišča so namreč dostopna poročila o izvedenih revizijah pri organu, ki so dokaj podrobna in natančna poročila, v katerih so prekrite le tiste informacije, katerih razkritje bi škodovalo organu,

- dokumenti posredno ali neposredno vsebujejo podatke o porabi javnih sredstev, ker organ deluje v imenu in za račun RS.

(4) Prosilka je še dodatno pojasnila, da je temeljna notranje revizijska listina po vsebini načrt strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, da je na spletu veliko informacij in primerov teh listin in da tržne vrednosti take listine organ ni dokazoval in argumentiral. V dolgoletni praksi prosilka tudi ni zasledila, da bi se tak dokument tržil, trži se storitev notranje revizije. Organ po mnenju prosilke ni konkretiziral, kakšne motnje bi povzročilo razkritje temeljne notranje revizijske listine, načrta dela notranje revizije za leto 2023 in izdanih končnih poročil leta 2022.

(5) Organ je pritožbo prosilke kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP dne 17. 8. 2023. Organ je dne 24. 8. 2023 na poziv IP temu poslal tudi dokumente, ki jih je zahtevala prosilka, in sicer:

- načrt dela notranje revizije SDH za leto 2023,

- rebalans načrta dela notranje revizije za leto 2023,

- štiri (4) poročila o redni notranji reviziji,

- temeljno listino o delovanju notranje revizije.

Organ je znova pojasnil, da notranje revizijskega priročnika nima, ker ne gre za obvezen dokument.

Pritožba je delno utemeljena.

(6) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(8) V obravnavani zadevi je sporno, ali zahtevani dokumenti predstavljajo izjemo poslovne skrivnosti oz. izjemo notranjega delovanja organa, zato je IP v nadaljevanju presojal obstoj zatrjevanih izjem.

Glede izjeme poslovne skrivnosti

(9) Organ je dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil s sklicevanjem na poslovno skrivnost, pri čemer kriterijev poslovne skrivnosti ni podrobneje utemeljil, saj je zgolj povzel zakonsko dikcijo. Organ je navedel, da komplementarno podlago za zavrnitev dostopa predstavlja tudi Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti, ki kot poslovno skrivnost šteje vse informacije, ki izvirajo ali so povezane z dejavnostjo organa.

(10) Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD-1 pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju ZPosS), ki so začele veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da so presojani dokumenti v obravnavanem primeru nastali po uveljavitvi ZPosS, je treba pri presoji poslovne skrivnosti upoštevati določbe ZPosS[1].

(11) IP ugotavlja, da organ v obravnavanem primeru poslovne skrivnosti ni izkazal. Organ namreč ni z ničemer utemeljil, kakšno strokovno znanje ali izkušnje organa naj bi predstavljale informacije, navedene v zahtevanih poročilih. Izkazal ni niti, kakšno tržno vrednost imajo ti podatki za organ, torej kako bi ti podatki vplivali na večjo konkurenčnost in uspešnost organa na trgu. Pri pregledu dokumentov je IP ugotovil, da dokumenti ne obsegajo nobenih občutljivih podatkov o poslovanju organa na trgu, temveč gre za pregled in revizijo notranjih postopkov pri organu in ne za pregled finančnih podatkov organa oz. podatkov o poslovanju organa, ki bi lahko vplivali na konkurenčnost in uspešnost organa na trgu, varstvu česar je navedena izjema namenjena. Navedbe organa v izpodbijani odločbi glede obstoja poslovne skrivnosti so zato v celoti pavšalne in nekonkretizirane, prav tako pa tudi neutemeljene. Ob tem IP pripominja, da je v skladu s slovensko sodno prakso dokazno breme pri izkazovanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.[2]

(12) Navedbe organa, da komplementarno podlago za zavrnitev dostopa predstavlja Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti in zaupnih podatkov organa, je IP štel za irelevantne. Navedeni Pravilnik namreč ne more širiti obsega informacij,  ki predstavljajo poslovno skrivnost, preko kriterijev, ki jih določa zakon, in sicer ZPosS. Pravilnik je IP štel kot relevanten le v delu, v katerem organ dokazuje izpolnjevanje tretjega kriterija 2. člena ZPosS, in sicer, da je imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost, torej da je organ razumno ukrepal, da bi navedene informacije ohranjal kot zaupne, vendar slednje ni dovolj za ugotovitev, da varovane informacije predstavljajo poslovno skrivnost, saj (kot je pojasnjeno že v tč. 11 te odločbe), niso podani preostali zakonski znaki poslovne skrivnosti.

Glede izjeme notranjega delovanja

(13) Za obstoj navedene izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva kriterija, ki izhajata iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ:

- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in

- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).

(14) Z obravnavano izjemo, ki jo pozna tudi večina primerjalno pravnih ureditev, se varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, oziroma proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Gre za situacije, ko razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti.

(15) IP je najprej presojal obstoj prvega kriterija izjeme. Večina držav na različne načine varuje interna mnenja, nasvete, izmenjavo pogledov, ki se dogajajo med pripravo odločitev, dopušča pa razkritje podatkov o dejstvih iz takšnih dokumentov. V ameriškem pravu je razlika med »facts« in »opinions« utemeljena z argumentom, da namen varstva notranjega delovanja organov ni v tem, da bi javnosti preprečevali dostop do golih dejstev oziroma faktičnih podatkov o delu organov. Namen te izjeme je varovati proces notranjega razmišljanja in oblikovanja mnenj, zato je poudarek na drugem elementu (»opinions«). Objava podatkov o dejstvih namreč ne vpliva na uradnikovo svobodo »kreativnega« razmišljanja znotraj organa, medtem ko objava podatka o mnenju lahko zaviralno vpliva na proces razmišljanja uradnikov.[3] Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti.

(16) IP je ob vpogledu v temeljno listino o delovanju notranje revizije ugotovil, da gre za dokument, ki ureja namen, pomen in naloge, pristojnosti, pooblastila in odgovornosti notranje revizije pri organu. Gre za dokument, ki ga je sprejela uprava organa ob soglasju nadzornega sveta in ureja postopek notranje revizije pri organu. Glede na navedeno dokument izpolnjuje prvi kriterij zatrjevane izjeme. Ob vpogledu v načrt dela notranje revizije in rebalans načrta IP prav tako ugotavlja, da gre za dokumenta, ki sta bila sestavljena v zvezi z notranjim delovanjem organa, ker podrobneje urejata načrt dela notranje enote organa za posamezno leto. Dokument je bil pripravljen s strani zaposlene osebe pri organu in namenjen delu znotraj organa. IP je vpogledal tudi v štiri poročila o redni notranji reviziji in ugotovil, da so bila pripravljena s strani zaposlenih pri organu, prejemniki poročila so bili posamezniki znotraj organa, vsa poročila pa so bila pripravljena v zvezi z notranjimi procesi delovanja organa. Glede na navedeno IP ugotavlja, da vsi zahtevani dokumenti izpolnjujejo prvi kriterij zatrjevane izjeme.

(17) IP je v nadaljevanju presojal, ali je glede zahtevanih dokumentov podan tudi drugi pogoj, da bi razkritje zahtevanih dokumentov povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Organ je pri zatrjevanju motnje navajal, da bi razkritje onemogočilo njegovo delovanje in nemoteno ter stabilno poslovanje v vseh okoliščinah. IP takšni utemeljitvi ne more slediti, saj organ z njo ni izkazal, niti s stopnjo verjetnosti, motnje pri delovanju organa, temveč gre zgolj za nepojasnjena in nedokazana predvidevanja organa. Skladno s 5. členom Statuta je bil organ ustanovljen za koncentrirano upravljanje naložb organa in naložb Republike Slovenije. Razkritje temeljne listine o delovanju notranje revizije, s katero organ opredeli namen, pomen in naloge revizije, po stališču IP ne more povzročiti motnje pri delovanju organa, saj gre za splošen akt, ki opredeljuje poslanstvo in položaj izvajalcev notranje revizijske dejavnosti, področje dela, pooblastila ter odgovornost notranjih revizorjev in ne posega v temeljno dejavnost organa, ki naj bi bila motena, tj. upravljanje z naložbami organa in države. Gre namreč za krovni ustanovitveni akt službe notranje revizije, katerega vsebina je načeloma splošna in praviloma predvidljiva. Posledično razkritje navedenega dokumenta ne more povzročiti relevantnih motenj pri njegovem delovanju. Enako velja tudi za načrt dela notranje revizije za konkretno leto (oz. rebalans navedenega načrta), saj dejstvo, da bi bila javnost seznanjena s področji notranjega delovanja, ki jih želi organ v konkretnem letu revidirati, samo po sebi ne more predstavljati resne in konkretne nevarnosti povzročitve motenj v delovanju organa.

(18) Ob vpogledu v vsa štiri poročila redne notranje revizije IP ugotavlja, da so bila ta pripravljena z namenom pregleda ustreznosti, učinkovitosti, skladnosti in zakonitosti notranjih procesov delovanja organa. Cilj je torej izboljšano poslovanje, ki je skladno s predpisi. IP ugotavlja, da iz samih poročil notranje revizije ni mogoče prepoznati, kaj naj bi po mnenju organa predstavljalo informacije, zaradi katerih bi bilo organu ob razkritju onemogočeno poslovanje, saj se področja revizije niso nanašala na temeljno poslovno dejavnost organa, temveč na tehnične in organizacijske procese delovanja organa, ki morajo biti učinkoviti in skladni s predpisi, vendar ne predstavljajo temeljnega delovanja organa, njihovo razkritje pa posledično ne more onemogočiti delovanja in stabilnega poslovanja organa, prav tako tega v izpodbijani odločbi ni pojasnil ali izkazal niti organ. Organ tako motnje ni konkretiziral na dejansko stanje in ni presojal, zakaj bi razkritje konkretnega poročila ali podatkov iz konkretnega poročila redne notranje revizije ogrozilo njegovo poslovanje, pavšalne in nekonkretizirane navedbe organa pa za obstoj navedene izjeme ne morejo biti pravno upoštevne.

(19) Po oceni IP je ključno tudi to, da če notranja revizija ni zaznala nepravilnosti, razkritje poročila ne more škodovati ali povzročiti motnje pri delovanju organa. Če pa je bilo ugotovljeno delovanje morebiti v nasprotju s pravili in zakonodajo, pa je prav, da se take nepravilnosti razkrijejo, kar pa je možno le, če je revizijsko poročilo dostopno javnosti. Pri tem pa je treba izhajati iz načelnega stališča, da je organ kot pravna oseba javnega prava zavezan k preglednemu poslovanju v svojem celotnem delovanju, torej tudi glede revidiranih notranjih procesov delovanja organa.

(20) Iz vsega navedenega izhaja, da organ s pavšalnimi in abstraktnimi navedbami svojega dokaznega bremena ni izpolnil, zato IP, na podlagi svojih ugotovitev, zaključuje, da ne obstaja resna in konkretna nevarnost povzročitve motenj v delovanju organa, ki bi nastale zaradi seznanitve prosilke oziroma javnosti z zahtevanimi dokumenti. Ker v obravnavani zadevi ni izpolnjen drugi kumulativni pogoj, ki ga za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, ni podana izjema notranjega delovanja organa.

(21) IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane še druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo določene osebne podatke, zato je v nadaljevanju presojal, ali gre za varovane osebne podatke

Glede izjeme varstva osebnih podatkov

(22) Določba 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V času izdaje te odločbe, je to Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), ki ureja varstvo osebnih podatkov in se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno ter Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/2022, v nadaljevanju ZVOP-2).

(23) Po določilu člena 4, pododstavka (1) Splošne uredbe, pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Posredovanje dokumentov, ki vsebujejo osebne podatke prosilcu po ZDIJZ, predstavlja način obdelave osebnih podatkov, za katerega mora obstajati ustrezna pravna podlaga.

(24) IP ugotavlja, da presojana dokumentacija vsebuje imena in priimke predsednika (sedanjega in preteklega) in člana uprave, vendar gre za osebne podatke posameznikov, ki so javno dostopni v Poslovnem registru Republike Slovenije in kot taki niso varovani. Dokumentacija vsebuje tudi imena in priimke zaposlenih pri organu, ki niso javni uslužbenci, IP pa ni našel druge podlage, ki bi dopuščala razkritje njihovih osebnih podatkov. V dokumentaciji se nahajajo tudi imena in priimki avtorjev določenih monografij, ki se skladno z avtorsko pravico vedno navedejo skupaj z delom in posledično niso varovani osebni podatki.

(25) Sedmi člen ZDIJZ določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. IP ugotavlja, da je iz presojanih dokumentov mogoče izločiti podatke, ki predstavljajo varovane osebne podatke posameznika po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost in prosilko seznaniti s preostalimi deli dokumenta.

Glede neobstoja notranje revizijskega priročnika

(26) IP je ugotovil, da je organ dostop do notranje revizijskega priročnika zavrnil zaradi neobstoja dokumenta, saj ne gre za dokument, ki bi ga bil obvezan ustvariti. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

(27) IP v pritožbenem postopku ni ugotovil okoliščin, ki bi kazale na to, da organ z dokumentom razpolaga, prav tako pa takih okoliščin v pritožbi ni zatrjevala prosilka. Ob upoštevanju tega, da je organ IP posredoval vse zahtevane dokumente v postavljenem roku in tudi ustrezno pojasnil, zakaj drugih dokumentov nima, IP nima nobenega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da z zahtevanim priročnikom ne razpolaga.

(28) IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti in veljavne predpise, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

Sklepno

(29) Upoštevaje navedeno IP zaključuje, da je pritožbi prosilke v delu, ki se nanaša na 1., 2. in 3. točko izreka odločbe organa (v delu, ki se nanaša na notranje revizijsko listino), treba delno ugoditi in izpodbijano odločbo v tem delu, na podlagi prvega odstavka 252. čl. ZUP, zaradi napačne uporabe materialnega prava, odpraviti. Organ je dolžan prosilki posredovati zahtevane informacije tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(30) V delu 3. točke izreka, v katerem je IP potrdil odločitev organa glede neobstoja dokumenta in v delu, v katerem je dolžan organ skladno s to odločbo na dokumentih prekriti varovane osebne podatke, se pritožba prosilke na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrne, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

(31) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(32) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] ZPosS v 2. členu določa, da poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe.

[2] Tako upravno sodna praksa, ki se sicer nanaša na določbe ZGD-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPosS, vendar pravno vprašanje po mnenju IP ostaja enako, npr. sodbe, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.

[3] Več o tem Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 133 in nasl..