prosilec - Slovenski državni holding d.d.

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala dve poročili o prevzemu družbe in bilanco stanja te družbe na konkretni dan. Organ je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na izjemo poslovne skrivnosti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ bilance stanja na določen datum nima, zato je pritožbo v tem delu zavrnil zaradi neobstoja zahtevane informacije. Glede poročil o prevzemu družbe pa je IP ugotovil, da izjema poslovne skrivnosti ni podana, zato je organu naložil, da poročili pošlje prosilki.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-191/2023/6

Datum:   11. 9. 2023

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 6. 6. 2023, zoper odločbo Slovenskega državnega holdinga, d. d., Mala ulica 5, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 2023-1906 z dne 15. 5. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilke z dne 6. 6. 2023 zoper drugo alinejo izreka odločbe SDH, d. d., št. 2023-1906 z dne 15. 5. 2023 se ugodi in se odločba v tem delu odpravi ter se odloči: »Organ je dolžan prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati:

- Poročilo nadzornega sveta družbe Slovenski državni holding, d. d., o pregledu pripojitve prevzete družbe DUTB, d. d., prevzemni družbi SDH, d. d. in

- Poročilo upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d., o  pregledu pripojitve prevzete družbe DUTB, d. d. k prevzemni družbi SDH, d. d.

2. Pritožba prosilke zoper prvo alinejo izreka odločbe SDH, d. d., št. 2023-1906 z dne 15. 5. 2023 se zavrne.

3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Prosilka je dne 11. 4. 2023 na organ poslala zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je želela v elektronski obliki, oz. v obliki vpogleda prejeti:

-       pogodbo o pripojitvi, ki sta jo v obliki notarskega zapisa notarja dr. Bojana Podgorška opr.št. SV 1287/2, dne 28. 10. 2022 sklenila DUTB, d.d. kot prevzeta družba in SDH, d.d. kot prevzemna družba,

-       vmesno bilanco stanja DUTB, d.d. na dan 30. 9. 2022,

-       poročilo upravnega odbora DUTB, d.d. in poročilo nadzornega sveta SDH, d.d. o pregledu pripojitve.

(2) Organ je dne 15. 5. 2023 izdal odločbo št. 2023-1906 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zavrnil zahtevo v delu, ki se nanaša na vmesno bilanco stanja in poročilo upravnega odbora oz. nadzornega sveta.

(3) Organ je ugotovil, da je zahtevana pogodba prosto dostopna na spletu in prosilca napotil na spletno povezavo na spletni strani AJPES. Dostop do ostalih informacij je zavrnil, saj predstavljajo poslovno skrivnost organa. Organ je še navedel, da dokumenti ne vsebujejo podatkov o porabi javnih sredstev ali podatkov v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, niti ne gre za podatke, za katere bi obstajal prevladujoč javni interes za njihovo razkritje. Organ je tudi ugotovil, da delni dostop do zavrnjenih dokumentov ni mogoč.

(4) Zoper izpodbijano odločbo je prosilka dne 6. 6. 2023 vložila pritožbo, v kateri je navedla, da je sklicevanje na poslovno skrivnost neutemeljeno, saj je javni interes glede razkritja zahtevanih dokumentov močnejši od interesa ostalih za omejitev dostopa. Gre namreč za podatke, ki kažejo na odgovornost in transparentnost odločanja ter s tem zmanjšanje možnosti neodgovornega sprejemanja strokovnih odločitev, saj preglednost prispeva k premišljenim odločitvam in dvigu kakovosti dela. Prosilka interes izkazuje tudi z okoliščino, da so informacije povezane s krediti neplačnikov, ki so se vodili kot slabitve v bilancah bank in so bili preneseni na DUTB in sedaj na SDH.

(5) Organ je pritožbo prosilke kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP dne 20. 6. 2023. Organ je dne 17. 7. 2023 na poziv IP temu poslal tudi dokumente, ki jih je zahtevala prosilka, in sicer Zaključno poročilo DUTB z dne 30. 6. 2022, Poročilo nadzornega sveta družbe SDH d. d. o pregledu pripojitve in poročilo upravnega odbora DUTB d. d. o pregledu pripojitve.

Pritožba je delno utemeljena.

(6) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Glede dostopa do vmesne bilance stanja DUTB, d. d. na dan 30. 9. 2022

(7) IP je ugotovil, da organ v izpodbijani odločbi ni izrecno poimenoval dokumentov, o katerih je odločal v okviru zahteve prosilke, temveč je zgolj povzel besedilo zahteve. Po prejemu dokumentacije, je IP ugotovil, da mu je organ posredoval dokument, ki ne predstavlja zahteve prosilke. Prosilka je namreč zahtevala vmesno bilanco stanja DUTB, d. d. na dan 30. 9. 2022, organ pa je IP posredoval Zaključno poročilo DUTB z dne 30. 6. 2022. Organ je v telefonskem razgovoru in tudi v dopisu z dne 11. 9. 2023 pojasnil, da bilance stanja na zahtevani datum nima, saj se delajo bilance stanja na polletje, vsebuje pa jih posredovano Zaključno poročilo, ki vsebuje poleg bilance stanja tudi druge podatke o delovanju DUTB. Organ je pojasnil, da posebnega dokumenta, ki bi vseboval le bilanco stanja nima. Organ v postopku na prvi stopnji ni ugotavljal, ali je predmet zahteve prosilke le posamezno poglavje poslanega poročila (in katero) oz. ali prosilka zahteva celotno poročilo, saj je štel, da dokument v celoti ni prosto dostopen.

(8) Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

(9) Glede na ugotovitve IP v pritožbenem postopku, organ dokumenta, kot ga zahteva prosilka, tj. bilance stanja družbe DUTB d. d. na dan 30. 9. 2022, nima. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje dokumentacijo, s katero organ ne razpolaga. IP je v okviru pritožbenega postopka vezan na zahtevo prosilke, zato organu ne more naložiti, da prosilki posreduje bilanco stanja na drug datum, saj prosilka tega ni zahtevala.

(10) IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti in veljavne predpise, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

(11) Izrek v odločbi prve stopnje je torej v prvi alineji zakonit (zahteva se zavrne), vendar obrazložen z napačnimi razlogi (izjema poslovne skrivnosti), zato je IP v tej odločbi navedel pravilne razloge (zahtevani dokument ne obstaja), pritožbo prosilke pa zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP,kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

Glede dostopa do Poročila nadzornega sveta družbe SDH d. d. in Poročila upravnega odbora DUTB d. d., o pregledu pripojitve

(12) Organ je dostop do navedenih dokumentov zavrnil s sklicevanjem na poslovno skrivnost, pri čemer kriterijev poslovne skrivnosti ni podrobneje utemeljil, saj je zgolj povzel zakonsko dikcijo. Organ je navedel, da komplementarno podlago za zavrnitev dostopa predstavlja tudi Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti, ki kot poslovno skrivnost šteje vse informacije, ki izvirajo ali so povezane z dejavnostjo organa.

(13) Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD-1 pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju ZPosS), ki so začele veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da so presojani dokumenti v obravnavanem primeru nastali po uveljavitvi ZPosS, je treba pri presoji poslovne skrivnosti upoštevati določbe ZPosS[1].

(14) IP ugotavlja, da organ v obravnavanem primeru poslovne skrivnosti ni izkazal. Organ namreč ni z ničemer utemeljil, kakšno strokovno znanje ali izkušnje organa naj bi predstavljale informacije, navedene v zahtevanih poročilih. Izkazal ni niti, kakšno tržno vrednost imajo ti podatki za organ, torej kako bi ti podatki vplivali na večjo konkurenčnost in uspešnost organa na trgu. Pri pregledu dokumentov je IP ugotovil, da dokumenta ne obsegata nobenih občutljivih podatkov o poslovanju organa oz. prevzete družbe, saj gre zgolj za povzemanje zakonskih podlag za prevzem in javno poznanih razlogov za pripojitev, pri čemer dokumenta ne vsebujeta nobenih podrobnih finančnih podatkov družb ali drugih podatkov o poslovanju družb, ki bi lahko vplivali na konkurenčnost in uspešnost organa na trgu. Navedbe organa v izpodbijani odločbi so zato v celoti pavšalne in nekonkretizirane, prav tako pa tudi neutemeljene. Ob tem IP pripominja, da je v skladu s slovensko sodno prakso dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.[2]

(15) Navedbe organa, da komplementarno podlago za zavrnitev dostopa predstavlja Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti in zaupnih podatkov organa, je IP štel za irelevantne. Navedeni Pravilnik namreč ne more širiti obsega informacij,  ki predstavljajo poslovno skrivnost, preko kriterijev, ki jih določa ZPosS. Pravilnik je IP štel kot relevanten le v delu, v katerem organ dokazuje izpolnjevanje tretjega kriterija 2. člena ZPosS, in sicer, da je imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost, torej da je organ razumno ukrepal, da bi navedene informacije ohranjal kot zaupne, vendar slednje ni dovolj za ugotovitev, da varovane informacije predstavljajo poslovno skrivnost, saj (kot je pojasnjeno že v tč. 14 te odločbe), niso podani preostali zakonski znaki poslovne skrivnosti.

(16) Ker dokumenta ne predstavljata poslovne skrivnosti, se IP v nadaljevanju ni podrobneje spuščal v presojo navedb organa in prosilke, glede obstoja prevladujočega interesa javnosti, saj je ta presoja za konkretni postopek postala irelevantna (prevladujoči interes javnosti se namreč presoja le takrat, ko je glede dokumenta ugotovljena izjema od prostega dostopa).

(17) IP je po uradni dolžnosti preveril, ali je glede navedenih dokumentov podana katera od preostalih izjem od prostega dostopa in ugotovil, da dokumenta vsebujeta osebne podatke (ime, priimek, funkcija in podpis), vendar gre za osebne podatke posameznikov, ki so javno dostopni v Poslovnem registru Republike Slovenije in kot taki niso varovani.

(18) Upoštevaje navedeno IP zaključuje, da je pritožbi prosilke v zvezi z drugo alinejo izreka izpodbijane odločbe treba ugoditi in izpodbijano odločbo v tem delu, na podlagi prvega odstavka 252. čl. ZUP, zaradi napačne uporabe materialnega prava, odpraviti. Organ je dolžan prosilki posredovati zahtevane informacije tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(19) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(20) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka

[1] ZPosS v 2. členu določa, da poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe.

[2] Tako upravno sodna praksa, ki se sicer nanaša na določbe ZGD-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPosS, vendar pravno vprašanje po mnenju IP ostaja enako, npr. sodbe, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.