prosilec - Slovenski državni gozdovi d.o.o.

POVZETEK:

Organ je z zatrjevanjem, da ne gre za delovno področje organa in dodatno, da gre za poslovno skrivnost, zavrnil zahtevo prosilca za dostop do Cenika gozdnih lesnih sortimentov za direktno prodajo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je zahtevani cenik neposredno povezan z izvajanjem javnopravnih nalog organa oziroma nalog, ki so javnopravno regulirane. Organ ni uspel celovito izkazati, da je bilo s prihodki od prodaje gozdnih lesnih asortimentov zagotovljeno povračilo vseh stroškov, nastalih pri izvajanju te dejavnosti. Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da zahtevani cenik sodi v delovno področje organa v smislu 4. čl. ZDIJZ. IP je ugotovil, da zahtevani cenik vsebuje informacije, ki so povezane s porabo javnih sredstev v tako širokem obsegu, da se z njo, na podlagi 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, preseže ugotovljena izjema poslovne skrivnosti. Organu je zato naložil, da zahtevani cenik posreduje prosilcu.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-134/2024/4

Datum: 17. 5. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 9. 4. 2024, zoper odločbo družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o., Rožna ulica 39, 1330 Kočevje (v nadaljevanju organ), št. 1.6-047-001/2024 z dne 19. 3. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 9. 4. 2024 zoper odločbo družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o., št. 1.6-047-001/2024 z dne 19. 3. 2024 se ugodi in se odloči, da je organ dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati Cenik za direktno prodajo za obdobje veljavnosti od 1. 4. 2024, št. 100-300/2024/9 z dne 28. 3. 2024.

2. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

O zahtevi in izpodbijani odločbi

(1) Prosilec je 22. 12. 2023 na organ naslovil zahtevo, da mu organ v elektronski obliki posreduje trenutno veljavni Cenik gozdnih lesnih sortimentov za direktno prodajo. Navedel je še, da je zahtevani dokument objavljen na spletni strani organa, vendar je javnosti nedostopen oziroma zaklenjen.

(2) Organ je z odločbo št. 1.6-047-001/2024 z dne 19. 3. 2024 zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je pojasnil, da je bil ustanovljen na podlagi Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (Uradni Iist RS, št. 9/16 in 36/21 - ZZIRDKG; v nadaljevanju ZGGLRS) za gospodarjenje z državnimi gozdovi ter podrobno navedel naloge, ki jih opravlja. Pojasnil je, da financira naloge upravljanja državnih gozdov s prihodki od prodaje gozdnih lesnih sortimentov in drugih gozdnih dobrin, drugih lastnih prihodkov in drugih virov. Državne gozdove upravlja organ v svojem imenu in za svoj račun. Na podlagi drugega odstavka 27. člena ZGGLRS organ pri upravljanju državnih gozdov uresničuje načela in cilje tega zakona. Med sedmimi zakonsko določenimi cilji ima organ kot prvi cilj gospodarjenja z državnimi gozdovi določeno, da mora ob upoštevanju načel trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z državnimi gozdovi, dosegati čim višji donos in kakovost gozdnih lesnih sortimentov. Slednje se uresničuje tudi skozi prodajo gozdnih lesnih sortimentov, prodajo organ zagotavlja tudi z direktno prodajo. Glede na zgoraj navedeno organ v delu dejavnosti prodaje lesa nastopa v svojem imenu in za svoj račun, in sicer na prostem, konkurenčnem trgu. Zahtevani dokument, veljavni cenik za direktno prodajo, ne sodi v delovno področje organa in zato ne sodi med informacije javnega značaja, kot jo opredeljuje 4. člen ZDIJZ. Skozi prakso so se izoblikovala izhodišča, kaj pomeni, da informacija izvira iz delovnega področja organa. Organ je navedel, kaj izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007 in iz Priporočila št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov in Obrazložitvenega memoranduma, sprejetega v okviru Sveta Evrope z dne 21. 2. 2002. Organ je povzel, da je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ le tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. Tako je pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. V nasprotnem primeru ni mogoče govoriti o informaciji, ki izvira iz delovnega področja organa in torej ne gre za informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ. Organ je izpostavil, da iz sodbe sodišča št. I U 900/2016-44 z dne 3. 10. 2018 izhaja, da je za opredelitev delovnega področja organa pomemben tudi način njenega financiranja. Za odločitev o tem, ali gre za informacije s področja tržne dejavnosti, je v konkretnem primeru pomembno, da je organ sredstva v okviru izvajanja predmetne dejavnosti (prodaje gozdnih lesnih sortimentov) ustvaril na trgu, da se je tržna dejavnost financirala iz prihodkov od plačil kupcev na trgu in na podlagi sprejetega cenika organa (na osnovi cenika, ki je sprejet prav za direktno prodajo na trgu in je bil tako sprejet za izvajanje prodaje - tržne dejavnosti). V nadaljevanju je organ na splošno pojasnil pomen pojma »tržna vrednost«, in zaključil, da se veljavni cenik za direktno prodajo ne nanaša na delovno področje organa, saj se ne nanaša na izvajanje nalog, ki so bile organu naložene s predpisi javnega prava, ne gre za izvedbo prodaje v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije, ampak za prodajo v okviru tržne dejavnosti, dejavnosti na trgu, dejavnosti za druge kupce in tako ne izpolnjuje pogoja iz 4. člena ZDIJZ. Obravnavani cenik je organ sprejel oziroma izdelal izven okvira javnopravnih dejavnosti, in sicer izključno v okviru tržne dejavnost, ki jo plačajo kupci po pogodbah o direktni prodaji. Gre za tržni prihodek, prihodek na trgu organa in ne za prihodek iz javnih sredstev. Prodajo gozdnih lesnih sortimentov vršijo tudi drugi subjekti na trgu, tako slovenskem kot širše, ki so konkurenti organa, in prodaja ni z ničemer vezana na izvrševanje kakršne koli javne službe, javnih pooblastil, javnih nalog, upravnih nalog, ki so bile organu naložene s predpisi javnega prava. Prodaja gozdnih lesnih sortimentov je namreč popolnoma prosta in tržna dejavnost in organ je v tem delu podvržen ponudbi in povpraševanju na trgu. Gre za storitev, ki je tržno zanimiva, in ki jo na trgu lahko opravlja vsakdo pod enakimi pogoji. V tem smislu organ ne more izpostavljati svojih (tržnih) strank drugače, kot katerikoli drug (zasebni) subjekt, saj bi to neposredno in absolutno onemogočalo, da organ opravlja tudi tržno dejavnost, ki predstavlja del tako njegovega financiranja, kot s tem tudi njegovega obstoja. V delu izvajanja tržne dejavnosti se tako uporabljajo pravila, kot veljajo za ostale zasebne gospodarske subjekte, na katere se ZDIJZ ne nanaša. Gre za tržne zakonitosti - uporabljajo se zakonitosti, ki veljajo na trgu. V tržni sferi informacije javnega značaja pojmovno ne morejo nastati. Informacije javnega značaja, kot navedeno, lahko nastanejo samo v sferi javno pravnega delovanja, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Glede na navedeno organ prosilcu zavrača dostop do veljavnih cenikov za direktno prodajo, ker veljavni ceniki za direktno prodajo ne izvirajo iz delovnega področja organa. Organ je še izpostavil, da četudi bi veljavni ceniki, ki se nanašajo na izvajanje tržne dejavnosti, sodili v delovno področje organa, predstavljajo poslovno skrivnost in tako izjemo od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ je povzel 2. člen Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19, v nadaljevanju: ZPosS) in pojasnil, da v obravnavanem primeru predstavljajo veljavni ceniki za direktno prodajo nerazkrite poslovne informacije organa in je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, saj so ceniki dostopni izključno konkretnim kupcem po direktnih pogodbah, ki so z organom sklenili pogodbo o direktni prodaji po prej veljavnih Pravilih o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov (datum sprejetja 13. 4. 2022, začetek veljavnosti 25. 4. 2022), ki so določala, da se direktna prodaja izvede po ceniku za direktno prodajo (10. člen prej veljavnih Pravil). Veljavni ceniki se tako nanašajo na konkretne pogodbe s konkretnimi kupci po prej veljavnih Pravilih in do njih dostopajo izključno kupci po direktnih pogodbah, in sicer preko njim dodeljenih gesel. Tudi znotraj organa samega so ceniki dostopni tistim zaposlenim, ki se ukvarjajo s prodajo gozdnih lesnih sortimentov. Glede na navedeno veljavni ceniki izpolnjujejo prvo alinejo 2. člena ZPosS. Veljavni Cenik za direktno podajo predstavlja podatke - cene za direktno podajo, ki imajo tržno vrednost tako za organ kot za subjekte, ki na trgu kupujejo gozdne lesne sortimente in predstavljajo bistven element za sklenitev posla. Prodajne cene so namreč osnovni konkurenčni parameter vsake prodaje, prodajnega razmerja, tudi prodaje gozdnih lesnih sortimentov, katerih razkritje (tj. cenikov za direktno prodajo) pomeni izgubo konkurenčne prednosti organa kot prodajalca, saj bi konkurenca, ki se prav tako ukvarja s prodajo gozdnih lesnih sortimentov in seveda prodajnih cen ne razkriva, lahko prosto dostopala do podatka, po kakšni ceni organ prodaja gozdne lesne sortimente. Cene namreč predstavljajo občutljive poslovne informacije prodajalcev. Tudi Cenik za direktno podajo organa, ki posluje na trgu, pomeni občutljivo poslovno: informacijo z znatno tržno vrednostjo, saj organ oblikuje Cenik, cene za direktno prodajo na podlagi lastnih strokovnih znanj in izkušenj in z uporabo različnih vhodnih podlag. Gre za izjemno občutljivo tržno informacijo, ki nenazadnje predstavlja tudi tržni prihodek organa. Razkritje teh podatkov - veljavnega Cenika za direktno prodajo bi tako oslabilo položaj, konkurenčne prednosti organa in nenazadnje njegovih pogodbenih partnerjev na trgu. Vse navedeno izraža delovanje organa na trgu, ki prodaja gozdne lesne sortimente, in katerega cilj je tudi zagotavljanje čim višjega donosa za lastnika, kar je skladno z delovanjem vsake gospodarske družbe na trgu. Iz navedenega nedvomno izhaja, da organ deluje na trgu tržno, v konkurenci z drugimi prodajalci, zato je treba upoštevati, da gre za podatke, ki lahko pomenijo za organ konkurenčno prednost, saj se nanašajo na donosnost, povečanje donosa. Razkritje Cenika za direktno prodajo gozdnih lesnih sortimentov bi tako brez dvoma škodovalo poslovnim in finančnim interesom ter konkurenčni sposobnosti organa, kar pomeni, da ima ta dokument tržno vrednost. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona, poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. Tržno vrednost gre brez dvoma razlagati v smislu varovanja tržnih interesov družbe, torej interesov, ki vplivajo na položaj družbe na trgu. Za veljavni Cenik za direktno prodajo, navedeno brez dvoma velja. Glede na navedeno je brez dvoma izpolnjen pogoj tržne vrednosti (2. alineja 2. člena ZPosS). Končno je izpolnjena tudi tretja alineja ZPosS, saj je imetnik poslovne skrivnosti (organ) v danih okoliščinah razumno ukrepal, da je dokument ohranil kot skrivnost. Že 35. člen Pravil o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov (datum sprejetja 13. 4. 2022, začetek veljavnosti 25. 4. 2022), ki jih je sprejel ustanovitelj, skupščina organa, določa, da sta dolžna organ in kupec kot poslovno skrivnost varovati vse podatke, ki jih izmenjata tekom trajanja pogodbenega razmerja, ki imajo značaj poslovne skrivnosti v skladu s predpisi, ki urejajo poslovno skrivnost. Ta Pravila so javno objavljena in so z njimi seznanjeni vsi. Organ je povzel določbo o poslovni skrivnosti, ki jo vsebujejo pogodbe o direktni prodaji. Skladno v navedenim je organ v danih okoliščinah razumno ukrepal, da cenike, ki so del pogodbe, pogodbenega razmerja, ohrani kot skrivnost, saj so podatki, ki jih stranki izmenjata tekom pogodbenega razmerja, vsebina pogodbe, med njimi Ceniki, določeni kot poslovna skrivnost v pisni obliki, in so seznanjene osebe, ki prihajajo v stik s temi informacijami. Glede na navedeno je organ ugotovil, da so v konkretnem primeru kumulativno izpolnjene vse zahteve, ki za opredelitev poslovne skrivnosti izhajajo iz ZPosS in je bilo treba zahtevo prosilca na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrniti.

Povzetek relevantnih pritožbenih navedb

(3) Dne 9. 4. 2024 je organ prejel pritožbo prosilca zoper odločbo št. 1.6-047-001/2024 z dne 19. 3. 2024. V pritožbi je prosilec povzel 4. člen ZDIJZ in navedel, da so vsi trije pogoji v primeru zahtevanega veljavnega cenika gozdnih lesnih sortimentov za direktno prodajo izpolnjeni. Ne drži navedba organa, da ne gre za informacijo javnega značaja, ker gre za prodajo v okviru tržne dejavnosti. Organ je bil ustanovljen na podlagi ZGGLRS, kjer je že v 1. členu določeno, da je ustanovljen med drugim za dosego cilja javnega interesa. Prav tako je organ v skladu s 6. členom ZGGLRS podvržen načelu preglednosti. Ne glede na to, da organ določeno dejavnost opravlja na trgu, je treba primarno upoštevati razlog za njegovo ustanovitev, ki je doseganje cilja javnega interesa, pridobivanje dobička pa je podrejeno le-temu. Prav tako je na spletni strani organa že uvodoma določeno. »Družba Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG) je podjetje v lasti Republike Slovenije. Naša temeljna dejavnost in poslanstvo je gospodarjenje z državnimi gozdovi, kar vključuje upravljanje, razpolaganje in kupovanje gozdnih površin. Državni gozdovi predstavljajo približno 20% vseh gozdov pri nas.«. Zaradi primarnega cilja, javnega interesa, se naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo, ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Prosilec je navedel, da je organ gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava, in da dejavnost organa je izrazito v javnem interesu, saj opravlja naloge na področju izvajanja gospodarjenja z državnimi gozdovi. Povzel je 1. člen ZGGLRS in poudaril, da je Republika Slovenija ustanoviteljica in edini družbenik organa. Republika Slovenija ima v Aktu o ustanovitvi družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o. (čistopis, sprejet na podlagi sklepa družbenika z dne 23. 6. 2016, 14. 12. 2016 in 4. 4. 2019) v nadzornem svetu, ki ga sestavlja osem članov oziroma članic in od tega pet predstavnikov ustanoviteljice, naloge in pristojnosti skupščine uresničuje Vlada RS. Prav tako je v na podlagi 32. člena ZGGLRS organ podvržen nadzoru Računskega sodišča RS. Na podlagi navedenega je jasno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, po 1a. členu ZDIJZ so zavezani poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Kot predhodno že navedeno, je Republika Slovenija ustanoviteljica organa in 100% družbenica. Organ je torej zavezanec po ZDIJZ na vseh področjih, ki so kakorkoli povezana z javnopravnim delovanjem, oziroma se nanašajo na dejavnosti, ki se izvajajo v javnem interesu ter so regulirane z javnopravnimi predpisi, ki organ zavezujejo. Namen ustanovitve organa, vpliv in nadzor Republike Slovenije kot ustanoviteljice na poslovanje organa ter naravo primarnih dejavnosti organa nedvomno kažejo na to, da zahtevanih informacij ni mogoče izločiti iz sfere nadzora javnosti. Dejstvo namreč je, da gre v obravnavanem primeru za prepletenost dejavnosti izvajanja dejavnosti v javnem interesu in dejavnosti na trgu, pri čemer je slednja podrejena prvi. Tudi sam organ v izpodbijani odločbi med drugim povzema 2. člen ZGGLRS, ki med drugim določa, da prodaja lesa in drugih gozdnih sortimentov predstavlja upravljanje državnih gozdov, kar pomeni javnopravno funkcijo, ne glede na to, da se tudi samo upravljanje po navedbah organa financira s prodajo lesa. Na podlagi navedenega ni pravilna navedba organa, da gre pri zahtevanih podatkih za podatke, ki se tičejo (zgolj) tržne dejavnosti in da posledično ne gre za informacije javnega značaja. Nasprotno, pri zahtevanih informacijah so izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja. Nedvomno gre za delovno področje organa, cenik se nahaja v materializirani obliki in organ z njim razpolaga. Organ v odločbi dalje navaja, da predstavljajo veljavni ceniki za direktno prodajo tudi poslovno skrivnost in se pri tem sklicuje na izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Tretji odstavek 2. člena ZPosS določa, da se ne morejo za poslovno skrivnost določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. ZPosS torej napotuje na področne zakone, ki izrecno določajo, kateri podatki morajo biti javni. Gre za t.i. absolutno javne podatke. ZDIJZ v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena določa, da se dostop do zahtevane informacije v vsakem primeru dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, kar pa zahtevani podatki o veljavnem ceniku gozdnih lesnih sortimentov za direktno prodajo vsekakor so. ZDIJZ sicer ne vsebuje definicije javnih sredstev, se je pa ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP (npr. odločba št. 090-223/2023 z dne 5. 9. 2023), Upravnega sodišča Republike Slovenije in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Prosilec je na splošno pojasnil pojem porabe javnih sredstev in zaključil, da je na podlagi izoblikovane prakse IP treba v obravnavanem primeru šteti, da so s sredstvi javnih financ mišljena vsa sredstva, ki jih organ pridobiva na katerega od načinov, uzakonjenih v ZGGLRS. V skladu s 27. členom ZGGLRS organ financira naloge upravljanja državnih gozdov s prihodki od prodaje gozdnih lesnih sortimentov in drugih gozdnih dobrin, drugih lastnih prihodkov in drugih virov. Prav tako je v navedenem členu določeno, da organ pri upravljanju državnih gozdov uresničuje načela in cilje ZGGLRS. Cilji so določeni v 1. členu ZGGLRS in določajo med drugim javni interes pri gospodarjenju z državnimi gozdovi. Prvi odstavek 27. člena ZGGLRS določa, da državne gozdove upravlja organ v svojem imenu in za svoj račun. ZGGLRS ureja načela in cilje gospodarjenja z državnimi gozdovi, organ, postopke, način in omejitve pri razpolaganju z državnimi gozdovi, način pridobivanja gozdov, način upravljanja državnih gozdov in letno nadomestilo, preglednost poslovanja, proračunski sklad za gozdove, zbiranje in uporabo podatkov, pravico občin do dela letnega nadomestila in druga vprašanja, povezana z gospodarjenjem z državnimi gozdovi. ZGGLRS določa način gospodarjenja z gozdovi v lasti RS za doseganje gospodarskih in razvojnih ciljev ter ciljev javnega interesa pri gospodarjenju z državnimi gozdovi. Organ je bi s tem namenom tudi ustanovljen, kar pomeni, da je posebna dejavnost temu podrejena, zato je transparentnost dela organa, ki je določena tudi v 6. členu ZGGLRS tudi na področju posebne (tržne) dejavnosti, pomembna in je nedvomno povezana z opravljanjem gospodarjenja z državnimi gozdovi, saj se prepletata tako izvajanje službe v javnem interesu kot tržne dejavnosti organa. Ker je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v kakršnikoli povezavi z javnopravnim delovanjem, oblastnim delovanjem organov zavezancev, je treba izpostaviti še bistveno funkcijo ZDIJZ, tj. nadzorno funkcijo, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev in nad izvajanjem javnih funkcij. Za učinkovito izvajanje te funkcije je v konkretnem primeru bistvenega pomena, da se javnost seznani, na kakšen način organ upravlja z javnimi sredstvi. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje smotrne porabe javnih sredstev in učinkovito izvajanje javnih funkcij. Vsaka pravna oseba javnega prava se mora zaradi vsega navedenega še dodatno zavedati, da je njena svoboda (predvsem v delu, kjer se tržno delovanje prepleta z javnopravnimi nalogami) omejena ravno zaradi zahteve po transparentnosti delovanja. Načelo transparentnosti je konkretizirano tudi v 6. členu ZGGLRS, kjer je določeno, da se z državnimi gozdovi gospodari tako, da se zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev. Iz vsega navedenega izhaja, da informacije javnega značaja predstavljajo vse informacije, ki so kakorkoli povezane z izvajanem službe v javnem interesu. Cenik gozdnih lesnih sortimentov za direktno prodajo ali katerikoli drugi cenik organa, kot največjega trgovca oziroma prodajalca lesa slovenskega porekla, z nominalno 20% deležem v volumnu lesa slovenskih gozdov na trgu, je edini relevantni vir in hkrati Referenca gibanja cen gozdnih lesnih sortimentov ne le za organ in njegovo ustanoviteljico Republiko Slovenijo samo, temveč za širšo družbo na sploh. Na podlagi teh cen se izvajajo tržne raziskave, npr. Statistični urad RS spremlja gibanje cen gozdnih lesnih sortimentov na trgu in so eden izmed mnogih faktorjev za izračun inflacije. Na podlagi teh cen se oblikujejo mnenja strokovnih služb, kot so javni zavodi, mnenja ki jih sestavljajo sodni izvedenci, uporablja se jih v raziskovalne namene. In nenazadnje, te cene so tudi sicer družbena varovalka pred potencialno negospodarnimi ali neracionalnimi odločitvami vsakokratne uprave podjetja. Pri tem je treba upoštevati tudi določbe Zakona o javnih financah (v nadaljevanju: ZJF). Javna podjetja, v katerih ima država odločujoč vpliv na upravljanje, kot je v obravnavanem primeru, sodijo po določbah tega zakona v javni sektor (8. točka prvega odstavka 3. člena ZJF). To še dodatno podkrepi 10. člen ZGGLRS, ki določa za organ celo poroštvo RS. Te zakonske določbe prav tako kažejo na dejstvo, da je organ zavezan delovati po javnih predpisih tudi, ko gre za dejavnosti izven obsega obveznih gospodarskih javnih služb. Na podlagi vsega navedenega prosilec poudarja, da je veljaven cenik gozdnih lesenih sortimentov za direktno prodajo prosto dostopen na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec na podlagi navedenega predlaga, da se pritožbi v celoti ugodi in da se izpodbijana odločba odpravi ter posreduje zahtevane informacije javnega značaja - veljavni cenik gozdnih lesenih sortimentov za direktno prodajo, prosilcu pa povrne stroške po stroškovniku.

(4) Organ je z dopisom št. 1.6-047-001/2024 z dne 11. 4. 2024 pritožbo, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP. Organ je dodatno pojasnil, zakaj meni, da veljavni cenik gozdnih lesnih sortimentov za direktno prodajo ne predstavlja informacije iz 4.a člena ZDIJZ in navedel razloge, zakaj meni, da bi razkritje veljavnega cenika gozdnih lesnih sortimentov za direktno prodajo huje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu. Organ je ponovno pojasnil, da veljavni ceniki gozdnih lesnih sortimentov za direktno prodajo ne izvirajo iz delovnega področja zavezanca oziroma ne sodijo v delovno področje zavezanca, zaradi česar niso informacija javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Okoliščine, ki jih pritožnik navaja v utemeljevanje tega, da ne držijo navedbe organa, da zahtevane informacije ne sodijo v delovno področje zavezanca (lastništvo organa, sestava nadzornega sveta ustanovitev z zakonom ipd.), niso pravno pomembne za presojo vprašanja delovnega področja, ampak so pomembne za presojo tega, ali je organ druga oseba javnega prava, o čemer pa je IP že zaključil. Zaključek o tem, da je organ druga oseba javnega prava, pa nikakor ne pomeni, da je organ zavezan na vseh področjih, tudi na področjih, ki niso predmet javnih nalog. Pri tem organ tudi izpostavlja, da ne držijo navedbe pritožnika, da naloge in pristojnosti skupščine uresničuje Vlada RS, saj je bil ZGGLRS spremenjen in tako naloge in pristojnosti skupščine izvršuje Slovenski državni holding d.d. Pri tem se pritožnik sklicuje tudi na neveljaven Akt o ustanovitvi družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. Veljavni Akt o ustanovitvi oziroma čistopis Akta o ustanovitvi družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. je namreč z dne 9. 2. 2023 in ne z dne 4. 4. 2019, na čigar določila se sklicuje pritožnik. Tudi glede sestave nadzornega sveta ne držijo navedbe pritožnika, da ima osem članov, od katerih je pet predstavnikov ustanoviteljice, saj ima nadzorni svet organa 6 članov, 4 izvoli skupščina, dva pa svet delavcev. Ustanovitev organa na podlagi ZGGLRS tako nikakor ne pomeni, da je ta tudi v delu tržne dejavnosti zavezan za posredovanje informacij javnega značaja oziroma da informacije, ki se nanašajo na tržno dejavnost, predstavljajo informacije javnega značaja. V 1. člen ZGGLRS tudi nikakor ni določeno, da je organ ustanovljen za dosego ciljev javnega interesa, ampak da ZGGLRS določa način gospodarjenja z gozdovi v lasti Republike Slovenije za doseganje gospodarskih in razvojnih ciljev ter ciljev javnega interesa pri gospodarjenju z državnimi gozdovi. In pri konkretnem urejanju in določanju načinov gospodarjenja z državnimi gozdovi ZGGLRS pri prodaji gozdnih lesnih sortimentov nikjer ne podveže delovanja organa javnemu interesu, javnopravnim nalogam in ga pri sami prodaji tako ne omejuje. Še več, organ je v svoji odločitvi izrecno izpostavil, da je v zvezi s prodajo gozdnih lesnih sortimentov izrecno navedeno (7. člen ZGGLRS), da so cilji gospodarjenja z državnimi gozdovi ob upoštevanju načel trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z državnimi gozdovi, dosegati čim višji donos in kakovost gozdnih lesnih sortimentov. Organ izrecno izpostavlja, da upoštevanje načel trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi velja popolnoma za vsakega lastnika gozdov, tudi zasebnega (torej lastnika zasebnih gozdov) in ne le za organ, saj osnovni Zakon o gozdovih, ki velja popolnoma za vsakega lastnika gozda, v prvem členu določa, da ta zakon ureja varstvo, gojenje, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi kot naravnim bogastvom s ciljem, da se zagotovijo trajnostno sonaravno ter večnamensko gospodarjenje v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot, trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema ter uresničevanje njihovih funkcij. Skladno z navedenim ni nikakor mogoče govoriti o javnem interesu pri prodaji gozdnih lesnih sortimentov, kot želi prikazati prosilec. Prodaja gozdnih lesnih sortimentov se izvaja v okviru tržne dejavnosti. Kar zadeva načela preglednosti iz 6. člena ZGGLRS, na katerega se prav tako sklicuje prosilec pri utemeljevanju javnega interesa, je slednje v samem ZGGLRS pri prodaji gozdnih lesnih sortimentov konkretizirano v 30. členu ZGGLRS, ki določa, da organ za upravljanje državnih gozdov na svojih spletnih straneh javno objavi pravila, ki določajo način, pogoje in merila izbire izvajalcev pri oddaji posameznih del upravljanja državnih gozdov; način in merila prodaje gozdnih lesnih sortimentov; pogoje in ceno za oddajanje gozdov v najem. Kot je jasno razvidno, se zahteva transparentnosti pri cenah izključno pri cenah za oddajanje gozdov v najem, pri prodaji gozdnih lesnih sortimentov pa se določi le način in merila prodaje. Kar zadeva cene in cenike gozdnih lesnih sortimentov pa se transparentnosti v smislu objav ali pa javne dostopnosti ne zahteva, ampak je podana, kot navedeno, le zahteva po objavi pravil, ki določajo način in merila prodaje gozdnih lesnih sortimentov. Organ je ponovno izpostavil, da 35. člen Pravil družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov (datum sprejetja 13. 4. 2022, začetek veljavnosti 25. 4. 2022), določa dolžnost varovanja poslovne skrivnosti, med katere sodijo tudi ceniki. Organ zavrača navedbe prosilca, da gre v primeru prodaje gozdnih lesnih sortimentov oziroma v primeru cenikov za prepletanje dejavnosti v javnem interesu in dejavnosti na trgu, saj gre za izključno tržno dejavnost, ki je podvržena tržnim zakonitostim, pri čemer ne veljajo nobene (javnopravne) omejitve pri organu. Organ in lastniki zasebnih gozdov so pri prodaji gozdnih lesnih sortimentov in oblikovanju cen podvrženi popolnoma enakemu režimu, kot izhaja iz veljavne zakonodaje za vse lastnike gozdov. Skladno z navedenim ne drži, da organ izvaja dejavnost prodaje gozdnih lesnih sortimentov (tudi) v javnem interesu in da je pri cenikih podan (tudi) javni interes. Upravljanje državnih gozdov in v okviru te prodaja gozdnih lesnih sortimentov in oblikovanje cenikov ne pomeni javnopravne funkcije. Organ tudi zavrača navedbe prosilca, da gre v primeru veljavnih cenikov gozdnih lesnih sortimentov za direktno prodajo za podatek o porabi javnih sredstev. Kot prvo, gre za veljavne cenike, ki vsebujejo podatke o veljavnih cenah različnih gozdnih lesnih sortimentov za direktno prodajo in ne povedo popolnoma ničesar o porabi javnih sredstev in ne predstavljajo podatka o porabi javnih sredstev, temveč podatek o cenah. Prosilca tako zanimajo izključno prodajne cene iz veljavnih cenikov za direktno prodajo, ne pa poraba javnih sredstev, kar sam nenazadnje tudi predstavi v svoji pritožbi. Veljavni ceniki niso odplačno razpolaganje s premoženjem, niti pretvorba premoženja iz ene obliko v drugo. Gre za cenike, ki vsebujejo podatke o cenah. Skladno z navedenim nikakor ni podana izjema iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kot drugo, organ dobi plačilo, kupnino po veljavnem ceniku in tako pridobi zasebna sredstva po posameznih pogodbah o direktni prodaji glede na veljavne cenike (tistih, ki so bile sklenjene na podlagi predhodno veljavnih Pravil podaje) in nikakor organ ne porabi javnih sredstev, ampak pridobi zasebna sredstva. Ne glede na navedeno pa velja poudariti, da v konkretnem primeru organ upravlja z gozdovi v svojem imenu in za svoj račun. Prihodki od prodaje gozdnih lesnih sortimentov in drugih gozdnih dobrin so tržni prihodki, ki jih organ dobi na trgu za tržno blago, ki so gozdni lesni sortimenti, ki jih prodaja v lastnem imenu in za svoj račun. Gozdni lesni sortimenti nikakor niso javna sredstva, ampak tržno blago. Tudi skladno z navedenim ne gre za noben podatek o porabi javnih sredstev. Organ izpostavlja, da nadzor Računskega sodišča nad organom kot uporabnikom javnih sredstev iz razloga, ker ima v organu večinski delež država, nikakor ne pomeni, da so javna sredstva gozdni lesni sortimenti oziroma prihodki od prodaje gozdnih lesnih sortimentov, saj to niso. Gre za tržna sredstva. Organ ponovno poudarja, da pri prodaji gozdnih lesnih sortimentov ne gre za pridobivanje sredstev na način, kot je uzakonjen v ZGGLRS, ampak gre za izvajanje tržne dejavnosti s strani organa, v zvezi s katero ne izvršuje nobenih javno pravnih nalog. Prosilec izrecno navaja, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja namenjen pridobivanju informacij, ki so v kakšni koli povezavi z javnopravnim delovanjem, oblastnim delovanjem, pri čemer pa organ poudarja, da veljavni ceniki gozdnih lesnih sortimentov za direktno prodajo in direktna prodaja gozdnih lesnih sortimentov ni v prav nobeni povezavi z javnopravnim delovanjem, oblastnim delovanjem. Da prosilca zanimajo izključno cene, ki pa so poslovno občutljive, jasno izhaja tudi iz prosilčevih navedb na koncu, ko zatrjuje, da predstavljajo cene relevantni vir in referenco za gibanje cen gozdnih lesnih sortimentov, kar pa nikakor ne predstavlja upravičenega in utemeljenega javnega interesa glede razkritja veljavnih cenikov. Nikakor ne more biti upravičen javni interes, da mora zavezanec razkrivati poslovno občutljive tržne informacije in omogočati, da se bo lahko vsakdo seznanil s tem, kakšne cene gozdnih lesnih sortimentov na podlagi lastnega strokovnega znanja ih izkušenj ter relevantnih podlag oblikuje organ, to da bi se želelo spremljati gibanje cen. Oblikovanje cen s strani organa in spremljanje cen tržnega blaga (gozdnih lesnih sortimentov), ki ga oblikuje organ, ni v javnem interesu. Razkritje cen tudi nikakor ne opravičuje to, da bi se želelo izvajati tržne in druge raziskave cen, spremljati gibanje cen gozdnih lesnih sortimentov na trgu, sestavljati (izvedenska) mnenja ipd. Vse navedeno ni v nikakršnem javnemu interesu in nikakor ne more prevladati nad varovanjem poslovno občutljivih tržnih informacij organa, poslovne skrivnosti. Vse navedeno tržnim udeležencem, med njimi organu, ne nalaga razkrivanje občutljivih podatkov, kot so cene.

(5) IP je z dopisom št. 090-134/2024/2 z dne 19. 4. 2024 organ pozval za dodatna pojasnila in dokumentacijo. Organ je v prilogi dopisa št. 1.6-047-001/2024 z dne 25. 4. 2024 poslal zahtevano dokumentacijo in dodatna pojasnila.

Pritožba je utemeljena.

1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(6) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

2. Položaj zavezanca

(7) Organ je v smislu določb ZDIJZ zavezanec na podlagi 1.a člena ZDIJZ (kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava) in hkrati tudi na podlagi 1. člena ZDIJZ (kot druga oseba javnega prava). Temu pritrjuje tudi organ, ki je v dopisu št. 1.6-047-001/2024 z dne 11. 4. 2024 izrecno navedel, da je »organ druga oseba javnega prava, o čemer pa je IP že zaključil«. Takšno stališče je skladno z dosedanjo prakso IP (odločba IP št. 090-49/2018 z dne 6. 5. 2018, v kateri je IP obširno utemeljil, da je organ pravna oseba javnega prava, pravno in dejansko stanje glede tega vprašanja pa se ni spremenilo, zato se IP v zvezi s tem sklicuje na omenjeno odločbo), in tudi s smiselno podobno prakso Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.[1] V okviru te materialnopravne ugotovitve je IP zato presojal tudi dostop do zahtevanega dokumenta v obravnavani zadevi.

3. Ali je predmet zahteve informacija javnega značaja?

(8) Prosilec je zahteval, da mu organ posreduje veljavni Cenik gozdnih lesnih sortimentov za direktno prodajo. Organ se v izpodbijani sicer ni konkretno opredelil, kateri dokument je predmet zahteve, je pa nato v prilogi dopisa št. 090-134/2024/2 z dne 19. 4. 2024 kot zahtevani dokument IP poslal Cenik za direktno prodajo za obdobje veljavnosti od 1. 4. 2024 št. 100-300/2024/9 z dne 28. 3. 2024 (v nadaljevanju zahtevani cenik). V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali zahtevani cenik predstavlja informacijo iz 4. člena ZDIJZ, kakršne so dolžni posredovati subjekti iz 1. člena ZDIJZ (tudi osebe javnega prava).

(9) V prvem odstavku 4. člena ZDIJZ so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja in sicer:

1. da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),

2. da organ z njo razpolaga,

3. da se informacija nahaja v materializirani obliki.

(10) Organ je v izpodbijani odločbi zapisal, da zahtevani dokument ne sodi v delovno področje organa, s čimer se prosilec ni strinjal. IP poudarja, da je pojem delovnega področja, kot izhaja iz 4. člena ZDIJZ, treba razlagati v smislu, da gre za vse dokumente, ki jih je organ pridobil oz. ustvaril v zvezi s svojim delovnim področjem. To je opredeljeno v 9. členu ZGGLRS, v skladu s katerim organ v okviru opravljanja dejavnosti gospodarjenja z državnimi gozdovi opravlja naloge razpolaganja z državnimi gozdovi, upravljanja državnih gozdov in pridobivanja gozdov. Zahtevani cenik, ki vsebuje cene za prodajo gozdnih lesnih sortimentov, sodi v delovno področje upravljanja državnih gozdov. To področje namreč na podlagi 4. točke prvega odstavka 2. člena ZDIJZ pomeni izvajanje ali oddajo in nadzor nad izvajanjem sečnje in spravila lesa, prevoza gozdnih lesnih sortimentov, opravljanja varstvenih in gojitvenih del ter vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij državnih gozdov, pridobivanja in prodaje gozdnih dobrin, gradnje in vzdrževanja gozdne infrastrukture, razen vzdrževanja gozdnih cest, ter prodajo lesa in gozdnih lesnih sortimentov ter oddajanje državnih gozdov v najem.

(11) Iz Komentarja ZDIJZ izhaja, da je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma dejavnosti organa (Senko Pličanič, ur.: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Ljubljana 2005, str. 82). Termin delovnega področja organa se deloma naslanja na Uredbo o poslovanju organov javne uprave z dokumentarnim gradivom, iz katere izhaja, da gre pri informacijah iz delovnega področja organa za informacije, ki nastanejo pri delu organa (za več glej Urška Prepeluh: Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148). Podobno izhaja tudi iz Priporočila SE št. 2 (2002), ki pojem uradnega dokumenta razlaga kot vse informacije, ki so povezane s katerokoli javno ali upravno funkcijo organa. Široka opredelitev izhaja tudi iz Obrazložitvenega poročila Konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov, ki razlaga, da so uradni dokumenti vsi tisti, ki jih organi oziroma javni uslužbenci prejmejo (ali ustvarijo) v zvezi z opravljanjem svojih nalog. Navedena Konvencija, ki zavezuje tudi Republiko Slovenijo, določa, da lahko s posebno izjavo država podpisnica določi, da »javni organi« vključuje tudi: zakonodajne organe v zvezi z njihovimi drugimi dejavnostmi, pravosodne organe v zvezi z njihovimi drugimi dejavnostmi ter fizične ali pravne osebe, kadar izvajajo javne funkcije ali poslujejo z javnimi sredstvi v skladu z notranjim pravom. Iz Zakona o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 1/23) izhaja, da je Republika Slovenija podala posebno izjavo, ki vključuje vse tri točke. To pomeni, da je Republika Slovenija pravne osebe, kadar izvajajo javne funkcije ali poslujejo z javnimi sredstvi, zavezala k posredovanju vseh dokumentov, ki jih imajo (če ne predstavljajo izjeme od prostega dostopa). Navedene opredelitve delovnega področja organa so torej zelo široke in ne izključujoče. Opravljanje javnopravnih nalog oz. dejavnosti, delo organa, opravljanje nalog itd. so pojmi, ki jasno kažejo na to, da je delovno področje organa celokup (javnopravnih) aktivnosti, ki jih izvaja organ brez omejevanja zgolj na temeljna področja, zaradi katerih je bil ustanovljen, temveč z vključevanjem vseh področij, na katerih deluje.

(12) Ministrstvo za javno upravo je v mnenju št. 090-118/2011/2 z dne 15. 11. 2011 interpretiralo informacije z delovnega področja organa tako, da je navedlo, da so informacije javnega značaja praviloma vsi dokumenti, s katerimi razpolaga organ. Ministrstvo za javno upravo je v citiranem mnenju poudarilo, da se lahko informacija nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo ali odločitvami, ki spadajo v delokrog oz. sfero odgovornosti posameznega organa. Informacije javnega značaja so torej vsi dokumenti, ki so kakorkoli povezani s programi delovanja, posameznimi postopki, ki jih vodi organ, notranjimi predpisi, katerim so podvrženi delavci organa in organ, dokumenti, ki izkazujejo finančno poslovanje itd.

(13) Tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča RS (npr. sodba št. I Up 122/2006-3 z dne 25. 4. 2007, na katero se sklicuje tudi organ v izpodbijani odločbi, vendar ji nato ne sledi v svoji odločitvi) poudarja, da je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznost organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. Zakonitost poslovanja in delovanja, odločitve organa, zakonske dolžnosti organa, dolžnosti, ki jih ima organ kot delodajalec, ukrepi oz. odločitve, ki jih drugi organi sprejmejo vezano na delovanje organa, finančne posledice, varnost in zdravje pri delu, posamezni postopki, ki jih vodi organ, notranje delovanje ipd., vsekakor so informacije, ki nastanejo pri izvajanju javnopravnih nalog organa, oz. nalog, ki so javnopravno regulirane, zato so nedvomno informacije javnega značaja. V delovno področje organa sodi tudi izvrševanje drugih zakonskih pristojnosti organa, denimo na delovnopravnem področju, na področju varstva upravnih pravic posameznikov, avtorskopravnem področju, okoljevarstvenem področju, področju zagotavljanja splošne varnosti, finančnih in proračunskih obveznostih itd.

(14) Gospodarjenje z državnimi gozdovi je nedvomno dejavnost, ki se opravlja v javnem interesu, zato je bilo že pred ustanovitvijo organa podvrženo posebnemu javnopravnemu režimu, ki se je izvajal preko koncesij. Z ustanovitvijo organa se je to gospodarjenje sicer res preneslo v poslovno okolje, vendar je že zakonodajalec predvidel, da organ pri svojem delovanju ne bo mogel stremeti le za ciljem povečanja dobička, ampak bo moral upoštevati še druge zaveze.[2] Kot je pojasnjeno že v 10. odstavku te obrazložitve, v to dejavnost sodi tudi prodaja gozdnih lesnih sortimentov, saj je zakonodajalec z ničemer ni izvzel iz te osnovne dejavnosti organa, celo nasprotno, izrecno je navedena med nalogami, ki pomenijo upravljanje državnih gozdov, poleg tega pa je njeno izvajanje tudi javnopravno regulirano. Zato IP ugotavlja, da je zahtevani cenik neposredno povezan z izvajanjem javnopravnih nalog organa oziroma nalog, ki so javnopravno regulirane, saj drugi odstavek 30. člena ZGGLRS določa, da skupščina na predlog poslovodstva sprejme pravila, ki določajo način in merila prodaje gozdnih lesnih sortimentov. Tako je skupščine organa sprejela Pravila o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov (datum sprejetja 13. 4. 2022, začetek veljavnosti 25. 4. 2022), ki so v 6. členu določala, da se direktna prodaja izvede po ceniku za direktno prodajo, ki ga določi organ ob upoštevanju podatkov Statističnega urada Republike Slovenije, spremljave cen gozdnih lesnih sortimentov, ki jih objavlja Gozdarski inštitut Slovenije, dosežene cene z javnim zbiranjem ponudb in javnih dražb. In na tej pravni podlagi je organ sprejel tudi zahtevani cenik.

(15) Da dejavnosti prodaje gozdnih lesnih sortimentov ni mogoče izvzeti iz okvira javnopravnih nalog, ki jih sicer izvaja organ, izhaja tudi iz dejstva, da ZGGLRS v četrtem odstavku 9. člena določa, da organ pri celotnem svojem poslovanju uresničuje cilje tega zakona. Za upravljanje, kamor sodi tudi prodaja gozdnih lesnih sortimentov, je še dodatno izrecno določeno, da pri tem organ uresničuje cilje in načela tega zakona (drugi odstavek 27. člena ZGGLRS). Očitno je, da dejavnost gospodarjenja z državnimi gozdovi zasleduje drugačne cilje od tipičnih poslovnih subjektov zasebnopravne narave, ki s svojim delovanjem zasledujejo zlasti povečanje dobička. Pri uresničevanju teh ciljev, ki so navedeni v 7. členu ZGGLRS (cilji, ki so pravno relevantni za obravnavano zadevo, so podrobneje predstavljeni v 26. odstavku te obrazložitve), pa je organ vezan na zakon, zato gre za zasledovanje javnih ciljev in izvrševanje javne funkcije (smiselno enako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče v sodbi št. X Ips 638/2008, odst. 11). IP je na podlagi navedenega zaključil, da organ pri prodaji gozdnih lesnih sortimentov nedvomno deluje v javnem interesu, saj izpolnjuje z zakonom predpisane naloge. To pa pomeni, da je organ v izpodbijani odločbi napravil napačen sklep, da področje prodaje gozdnih lesnih asortimentov ne predstavlja izvajanja njegovih javnopravnih nalog.

(16) Na drugačno opredelitev delovnega področja organa ne more vplivati niti način financiranja obravnavane dejavnosti organa, na kar se je organ zmotno skliceval v izpodbijani odločbi. V zvezi s tem je po mnenju IP treba upoštevati odločbo Ustavnega sodišča U-I-272/97 z dne 23. 11. 2000, ki govori o medsebojni povezanosti vseh virov sredstev. To pomeni, da je v odvisnosti od konkretnih okoliščin primera določene informacije, četudi jih organ opravlja kot tržno dejavnost, mogoče šteti tudi za informacije javnega značaja po ZDIJZ.[3] Za odločitev, ali gre za informacije javnega značaja ali za informacije, ki ne sodijo v okvir 4. člena ZDIJZ, je v obravnavani zadevi pravno relevantno dejstvo, da je že iz določb ZGGLRS izhaja, da so vsa sredstva organa medsebojno povezana. To izhaja, denimo, iz 27. člena ZGGLRS, ki sicer v prvem odstavku 27. člena ZGGLRS določa, da državne gozdove upravlja organ v svojem imenu in za svoj račun, vendar pa npr. lahko organ za organiziranje centrov za zbiranje oziroma predelavo lesa in ustvarjanje pogojev za razvoj ter vzpostavljanje gozdno-lesnih verig s čim višjo dodano vrednostjo za zagotavljanje osnovnih in obratnih sredstev najema kredite s poroštvom Republike Slovenije (glej 10. člen ZGGLRS). Sredstva za izpolnjevanje poroštvenih obveznosti države za navedeni kredit pa se za vsako proračunsko obdobje zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Nadalje je pomembno, da je osnovni kapital za delovanje organa zagotovila država, kot to določa 18. člen ZGGLRS, in sicer z denarnim vložkom v višini 20 mio EUR in stvarnim vložkom - kapitalsko naložbo Republike Slovenije v družbi Snežnik, podjetje za proizvodnjo in storitve, d. d. Navedena sredstva osnovnega kapitala torej nedvomno predstavljajo državna (javna) sredstva, ki so postala osnovno premoženje organa, s katerimi organ odgovarja za vse svoje obveznosti, tudi za tiste, ki izhajajo iz upravljanja državnih gozdov. Na medsebojno prepletanje sredstev organa kaže tudi določba tretjega odstavka 27. člena ZGGLRS, na podlagi katere organ financira naloge upravljanja državnih gozdov s prihodki od prodaje gozdnih lesnih sortimentov in drugih gozdnih dobrin, drugih lastnih prihodkov in drugih virov. Medsebojna povezanost virov sredstev je razvidna tudi iz tega, da je na praktičnem nivoju zelo težko ločiti stroške za posamezne dejavnosti organa. Organ zato v dopisu št. 1.6-047-001/2024 z dne 25. 4. 2024 ni uspel celovito izkazati, da je bilo s prihodki od prodaje gozdnih lesnih asortimentov zagotovljeno povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju te dejavnosti. Organ je posredoval izpise iz računovodskih evidenc, iz katerih izhaja, na kakšen način so zavedena sredstva, ki jih prejme od prodaje gozdnih lesnih sortimentov, s čimer je izkazoval, da ločeno izkazuje prihodke od prodaje gozdnih lesnih sortimentov. Organ pa z ničemer ni izkazal, da delo, ki ga posamezniki opravljajo kot dejavnost prodaje gozdnih lesnih sortimentov, ne ovira njihovega delovnega procesa v zvezi z delom, ki ga izvajajo na drugih področjih, ki so v javnem interesu. Nadalje organ tudi ni z ničemer izkazal, da je s prihodki od prodaje gozdnih lesnih sortimentov zagotovljeno povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju dejavnosti, na katero se nanaša zahtevani cenik (organ ni z ničemer izkazoval, kakšen je znesek stroškov, ki nastanejo pri izvajanju dejavnosti prodaje gozdnih lesnih sortimentov, kakšen odstotek teh stroškov je povrnjen v izvajanje dejavnosti, ki so v javnem interesu, itd.).

(17) Upoštevaje vse navedeno stališču organa, da zahtevani cenik, ki je neposredno povezan s prodajo gozdnih lesnih sortimentov, ne sodi v njegovo delovno področje, posledično ni mogoče slediti, saj je v nasprotju tako z načelom odprtega delovanja organov zavezancev, kot tudi s samo opredelitvijo delovnega področja posameznega organa širšega javnega sektorja. Navedeno je potrjeno tako v pravni teoriji kot v upravni in sodni praksi, kar je IP pojasnil v predhodnih odstavkih. Kot že rečeno, je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da zavezanec z informacijo dejansko razpolaga in da jo je pridobil v zvezi z izvajanjem nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi, za kar pa gre v obravnavani zadevi. Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da zahtevani cenik nedvomno sodi v delovno področje organa v smislu 4. člena ZDIJZ.

(18) IP še pojasnjuje, da se do dodatnih razlogov, s katerimi je organ utemeljeval, da zahtevani cenik ne sodi v delovno področje organa v smislu z ZDIJZ, temveč v njegovo tržno dejavnost, ki naj bi bila izvzeta iz dometa ZDIJZ, ni podrobneje opredeljeval, saj glede na to, da se zahtevani cenik nanaša na dejavnost, ki jo urejajo javnopravni predpisi ter glede na medsebojno povezanost vseh virov sredstev pri organu, drugi argumenti niso pravno relevantni za ugotavljanje, ali gre za informacijo javnega značaja.

4. Poslovna skrivnost

(19) Predmet tega pritožbenega postopka je nadalje tudi vprašanje, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo, ko je podredno zaradi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prosilcu v celoti zavrnil dostop do zahtevanega cenika.

(20) V skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZGD-1) nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019 in ki jih je pri svoji presoji upošteval tudi IP, saj se pritožbeni postopek nanaša na dokumente, nastale po sprejemu ZPosS. Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe.

(21) IP je sledil utemeljitvi organa, da zahtevana dokumentacija izpolnjuje vse tri zgoraj navedene zahteve za opredelitev poslovne skrivnosti, in sicer:

- podatki o cenah, po katerih je organ prodajal gozdne lesne asortimente v času veljavnosti Pravil o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov (datum sprejetja 13. 4. 2022, začetek veljavnosti 25. 4. 2022), niso splošno znani ali lahko dosegljivi podatki, saj zanje vedo le zaposleni, ki so pri organu zadolženi za to prodajo, in kupci, s katerimi je organ sklenil prodajne pogodbe,

- gre za podatke, ki imajo tržno vrednost za organ in tudi za kupce, saj so prodajne cene osnovni konkurenčni parameter vsake prodaje, organ pa gozdne lesne asortimente prodaja na trgu;

- je organ razumno ukrepal, da je informacije v zahtevanih dokumentih ohranil kot skrivnost, saj jih je kot take določil, označil in varoval skladno s Pravili o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov (datum sprejetja 13. 4. 2022, začetek veljavnosti 25. 4. 2022) – zahtevani cenik je na vsaki strani označen z oznako »poslovna skrivnost«, kupec in organ sta se v vsaki pogodbi o direktni prodaji izrecno dogovorila, da so cene poslovna skrivnost, cenik, ki je objavljen na spletni strani organa, pa je dostopen le kupcem preko dodeljenih gesel.

(22) Nadalje je IP ugotavljal še, ali pride v poštev tretji odstavek 2. člena ZPosS, na katerega je opozoril prosilec v pritožbi, in ki pravi, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Navedena določba napotuje na področne zakone, ki izrecno določajo, kateri podatki morajo biti javni. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva.

(23) IP ocenjuje, da zahtevani cenik ne vsebuje podatkov o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, predstavljajo pa absolutno javne podatke v smislu določbe tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki med drugim določa, da so vselej javni podatki o porabi javnih sredstev.

(24) Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Tako, denimo, Upravno sodišče RS navaja v sodbi št. I U 1034/2019-24 z dne 29. 2. 2024, sklicujoč se na sodbo št. I U 2856/2017 z dne 17. 2. 2021, »poraba javnih sredstev« v ZDIJZ ni terminus technicus, ki bi ga zakonodajalec vnaprej opredelil v uvodnih določbah ZDIJZ. Sistematična metoda razlage ZDIJZ ne kaže na to, da bi zakonodajalec imel namen transparentnost delovanja drugih oseb javnega prava vezati zgolj na določena dejanja porabe premoženja, kot ene ali več specifičnih in ožjih oblik lastninskih upravičenj, kot so: ius utendi, ius abutendi, ius fruendi ali ius disponendi. Zato je z vidika sistematične metode razlage pomembno, da si morajo po določilu drugega odstavka 2. člena ZDIJZ organi za uresničitev namena tega zakona prizadevati, da dosežejo „čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju“.« Pojem porabe (javnih sredstev) je zato treba razlagati široko (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.

(25) Upravno sodišče RS je v sodbi I U 1034/2019-24 z dne 29. 2. 2024 (30. točka obrazložitve) poudarilo, da razlaga pojma »porabe javnih sredstev« iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ zajema tudi informacije, ki so s samo porabo posredno povezane in ne samo tistih, ki so z njo povezane neposredno. Pri tem se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča opr. št. X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 2009, kjer je bil uporabljen standard »posredne« povezanosti informacij s porabo javnih sredstev, ko je šlo za vpogled v zapisnik inšpektorja o nadzoru v občinski upravi. Odločitev sodišča sledi številnem sodbam, kjer je Upravno sodišče RS zavzelo stališče, da je treba pojem »poraba javnih sredstev« tolmačiti široko,[4] čemur je v svoji praksi vselej sledil tudi IP.[5] Pri tem je treba upoštevati, da gre lahko za absolutno obveznost razkritja podatkov tudi v primeru, ko imajo zahtevane informacije vpliv ali bi lahko vplivale na porabo javnih sredstev.[6] Vsako ravnanje s stvarnim premoženjem, njegovo upravljanje, skrb za pravno in funkcionalno urejenost, investicijska vzdrževalna dela, priprava, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah je lahko poraba javnih sredstev v smislu tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.[7]

(26) Z navedenimi materialnopravnimi izhodišči je IP opravil presojo, ali se zahtevani cenik nanaša na porabo javnih sredstev, in zaključil, da podatki o tem, po kakšni ceni organ prodaja gozdne lesne asortimente, predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev. V tem delu gre namreč za izvajanje naloge, ki je organu podeljena z zakonom, in sicer je organ na podlagi 9. člena ZGGLRS pristojen za gospodarjenje z državnimi gozdovi, ki med drugim obsega tudi prodajo gozdnih lesnih sortimentov, kot je podrobneje pojasnjeno že zgoraj. V tem okviru gre za razpolaganje z javnimi sredstvi, saj se zahtevani cenik nanaša na prodajo gozdnih lesnih asortimentov, ki jih organ pridobi z izvajanjem gospodarjenja z državnimi gozdovi kot posebno vrsto stvarnega premoženja države.[8] Organ je v 100% državni lasti in ima, kot je bilo ugotovljeno že zgoraj, status javnopravnega subjekta, ki je ustanovljen oziroma izvaja določene pomembne naloge v javnem interesu, kamor nedvomno spada tudi prodaja gozdnih lesnih asortimentov. Ker ta naloga izhaja iz javnopravnih predpisov,[9] torej pomeni zasledovanje javnih interesov, ki so bili tudi podlaga za sprejem tega predpisa. Pri tem je zato treba upoštevati tudi specialne določbe o transparentnosti delovanja organa. [10] ZGGLRS ima v določbi 6. člena predpisano načelo preglednosti, ki pravi, da se z državnimi gozdovi gospodari tako, da se zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev. V tem pogledu je pomembno tudi načelo gospodarnosti iz 4. člena ZGGLRS, ki določa, da je pri gospodarjenju z državnimi gozdovi treba ravnati gospodarno, učinkovito in tako, da se uresničujejo cilji iz tega zakona in predpisov, ki urejajo gozdove ter varstvo okolja in ohranjanje narave. Zaradi navedenega načela je doseganje čim višjega donosa iz državnih gozdov omejeno z upoštevanjem vseh funkcij gozda in uresničevanjem drugih ciljev v javnem interesu iz ZGGLRS.[11] V 2. točki 7. člena ZGGLRS je tako naveden tudi cilj: prispevati k vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig, promociji lesa in lesnih proizvodov ter oblikovanju zelenih delovnih mest. Že zakonodajalec[12] je predvidel, da je za doseganje tega cilja med drugim potrebna enotna in pregledna ponudba vsega lesa, ki se poseka v gozdovih v lasti Republike Slovenije, del te ponudbe pa so zagotovo tudi cene gozdnih lesnih asortimentov. Ob sprejemanju ZGGLRS je zakonodajalec poudaril, da pri vzpostavljanju in razvoju slovenskih gozdnih verig veljajo gozdovi v lasti Republike Slovenije za pomemben in zagotovo najzanesljivejši vir surovine, čeprav predstavljajo manj od 25% skupnega bogastva vseh slovenskih gozdov. Zaradi takega pomena lesa iz gozdov v lasti Republike Slovenije je zakonodajalec želel s spremembo ureditve gospodarjenja zagotoviti pregledno in vsem gospodarskim subjektom enakovredno možnost pridobitve surovin iz teh gozdov.[13] Slednje pa je po mnenju IP pogojeno tudi z dostopom do cen teh surovin. Iz vsega navedenega izhaja, da je pri gospodarjenju z gozdovi v državni lasti ustvarjanje donosa sicer pomemben dejavnik, vendar izključno ob celovitem upoštevanju glavnih načel gospodarjenja z gozdovi, med katerimi sta tudi izpostavljeni načeli, za dosego katerih je pomembno med drugim to, da so javno dostopne cene gozdnih lesnih asortimentov, ki dejansko predstavljajo temelj za odplačno obliko razpolaganja z javnimi sredstvi oziroma za pretvorbo premoženja države iz ene oblike v drugo. Po oceni IP zato zahtevani cenik vsebuje informacije, ki so povezane s porabo javnih sredstev v tako širokem obsegu, da se z njo, na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, preseže ugotovljena izjema poslovne skrivnosti.

(27) IP je po uradni dolžnosti preveril, ali so v zahtevanem ceniku podane kakšne druge izjeme, določene v 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Ugotovil je le, da vsebuje ime in priimek glavnega direktorja ter ime in priimek direktorja, ki sta javna podatka v skladu z Zakonom o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06 s spremembami in dopolnitvami) in Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami). Skladno z navedenim obstaja zakonska podlaga za posredovanje teh podatkov prosilcu po ZDIJZ, kar pomeni, da ne predstavljajo izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

5. Sklepno

(28) Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

6. Stroški postopka

(29) Prosilec je v pritožbi predlagal, da mu organ povrne stroške po stroškovniku. V skladu s 113. členom ZUP krije stroške upravnega postopka tisti, na čigar zahtevo se je postopek začel. Navedeni člen določa, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Upoštevaje navedeno je prosilec dolžan sam kriti stroške postopka, zato se njegova zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(30) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).

(31) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Sodbe Upravnega sodišča, ki se nanašajo na smiselno podobnega zavezanca: opr. št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, I U 676/2016-18 z dne 28. 11. 2018, I U 1126/2017-68 z dne 13. 2. 2019, I U 1123/2017-13 z dne 5. 7. 2019, I U 1125/2017 z dne 3. 10. 2017 in I U 2856/2017-38 z dne 17. 2. 2021 ter sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 1126/2006 z dne 12. 9. 2007.

[2] Več o tem v točki 2.3.v Predlogu zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, EVA: 2015-2330-0061, objavljeno na: https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/61b4eb43d81a4d48cbf21c7ca8012983081b38ffec65699c9fbf7decf644d049

[3] Na takšno stališče se je postavilo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 900/2016-44 z dne 3. 10. 2018, na katero se sklicuje tudi organ v izpodbijani odločbi, vendar nato ni sledil tej odločbi (glej 20. odst. Obrazložitve sodbe), saj ni izkazal, da zaradi prodaje gozdnih lesnih sortimentov niso bile ovirane ostale njegove dejavnosti, ki jih izvaja v javnem interesu).

[4] Npr. Sodbe Upravnega sodišča RS opr. št. I U 599/2014, I U 865/2015, I U 764/2015, I U 1125/2017, I U 1126/2023, I U 1544/2018, I U 676/2016.

[5] Npr. odločbe, št. 090-206/2027 z dne 27. 11. 2017, 090-32/2017 z dne 14. 4. 2017090-105/2018 z dne 2. 9. 2018,090-293/2020 z dne 13. 1. 2021, 090-301/2020 z dne 28. 1. 2021, 090-301/2020 z dne 28. 1. 2021 in druge.

[6] Enako sodba Upravnega sodišča I U 1125/2017 z dne 3. 10. 2018, odst. 15.

[7] Enako sodba Upravnega sodišča I U 1544/2018 z dne 7. 10. 2020, odst. 26.

[8] Tako izhaja tudi iz komentarja k 3. členu Predloga zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, EVA: 2015-2330-0061, objavljeno na: https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/61b4eb43d81a4d48cbf21c7ca8012983081b38ffec65699c9fbf7decf644d049.

[9] ZGGLRS

[10] Tako izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1034/2019/24 z dne 29. 2. 2024, odst. 30.

[11] Tako izhaja tudi iz komentarja k 4. členu Predloga zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, EVA: 2015-2330-0061.

[12][12] Več o tem v 2. točki pod naslovom 2.1. Cilji na 4. strani Predloga zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, EVA: 2015-2330-0061.

[13] 3. stran Predloga zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, EVA: 2015-2330-0061.