prosilec - Slovenske železnice d.o.o.

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval vektorske dizajne čip kartic. Organ je prosilcu poslal dokumente. Prosilec se je pritožil, saj mu organ ni poslal vektorskih dokumentov, temveč rasterske. Organ je pritožbo zavrnil z navedbo, da prosilec ne more izbirati načina seznanitve. IP je v pritožbenem postopku odločil, da prosilec z navedbo, da želi vektorske dokumente ni izbral načina seznanitve (ta način je bil elektronski), temveč je določneje opredelil informacijo, ki jo želi prejeti. Ker organ razpolaga tudi z vektorskim dokumentom, je IP dalje ugotavljal, ali je podana izjema poslovne skrivnosti, ki jo je zatrjeval organ in ugotovil, da izjema ni podana in da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, zato je organu naložil, da jih posreduje prosilcu.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-153/2023/8

Datum:  22. 6. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 17. 5. 2023, zoper odločbo SŽ – Potniški promet, d. o. o., Kolodvorska ulica 11, 1506 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 108-2/2022-49 z dne 17. 5. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 17. 5. 2023 zoper odločbo SŽ – Potniški promet, d. o. o., št. 108-2/2022-49 z dne 17. 5. 2023 se ugodi, odločba se odpravi ter se odloči: »Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati vektorske dokumente z zgodovinskimi designi elektronskih čip kartic SŽ, in sicer čip kartice SŽ-ugodnosti 2016, čip kartice SŽ-2 abonentska vozovnica z IJJP 2019 in čip kartice SŽ-1 abonentska vozovnica.«

2.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Prosilec je dne 21. 4. 2023 na organ naslovil zahtevo, da mu v elektronski obliki pošlje vektorske dokumente z vsemi zgodovinskimi designi elektronskih čip kartic SŽ.

(2) Organ je prosilcu dne 11. 5. 2023 poslal zahtevane dokumente po elektronski pošti.

(3) Prosilec je dne 14. 5. 2023 organu poslal pojasnilo, da se je zahteva nanašala na vektorske dokumente in ne na rasterske skene in prosil organ, da preveri, če imajo vektorske datoteke.

(4) Organ je dne 17. 5. 2023 izdal odločbo št. 108-2/2022-49 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V odločbi je navedel, da posredovanje dokumenta v obliki elektronskega zapisa ne pomeni, da lahko prosilec določi tudi vrsto datoteke, v kateri želi informacijo prejeti.

(5) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo istega dne vložil pritožbo, v kateri je navedel, da razlikovanje med vektorsko in rastrsko obliko ne predstavlja preferiranja datotečnega formata, saj gre za popolnoma različni obliki informacij. Prosilec je pripravljen vektorski zapis prejeti v poljubnem standardnem formatu (npr. SVG, PDF, AI ipd.). Optično prebrana slika fizične kartice ni nadomestek za prvotne oblikovalske dokumente. Zahtevan dokument po njegovem mnenju nedvomno obstaja, saj je bil omenjen in prikazan v tehničnih zahtevah razpisa JN003322/2018 in je pri vsakem tisku nove naklade kartic SŽ posredovan ponudniku tiskanja.

(6) Organ je pritožbo prosilca, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP z dopisom št. 108-2/2022-51 z dne 23. 5. 2023, in sicer kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

(7) IP je v pritožbenem postopku organ pozval, da se opredeli do tega, ali z dokumenti v vektorski obliki razpolaga in kdo je imetnik pravic po zakonu, ki ureja avtorsko in sorodne pravice.

(8) Organ je dne 6. 6. 2023 pojasnil, da z dokumenti v vektorski obliki razpolaga, da je tudi lastnik avtorskih pravic, ni pa lastnik moralnih avtorskih pravic. Organ je še opozoril, da nasprotuje posredovanju informacije v obliki, kot jo zahteva prosilec. Gre namreč za vozovnice oz. kartice ugodnosti, ki potniku omogočajo potovanje z vlakom in za katero potnik plača. Nepooblaščena reprodukcija bi pomenila finančno škodo za organ, zato vektorske oblike štejejo za svojo poslovno skrivnost. Vektorska oblika namreč omogoča nemoteno spreminjanje izvorne datoteke oz. njeno poljubno preoblikovanje, brez poslabšanja ločljivosti, zato je nujna velika mera previdnosti in zaščitnega vedenja organa.

(9) IP je z odgovorom organa seznanil prosilca, ki je v zvezi z dodatnimi navedbami organa sporočil, da iz pojasnila organa izhaja, da se dizajni uporabljajo na “čip karticah”. Iz tehničnega vidika gre za pametne kartice, ki omogočajo ustreznemu čitalcu preverjanje verodostojnosti ter branje/pisanje podatkov na/s kartice preko brezstične povezave NFC. Veljavnost in verodostojnost vozovnic torej izhaja iz podatkov, shranjenih v čipu znotraj kartice, in ne iz kartice same oz. tiska na njej. Dostop do dizajnov kartic nima prav nobene vrednosti morebitnemu ponarejevalcu, saj kartica brez veljavnega zapisa na čipu, ne glede na tisk na njej, nima nobene veljavnosti. Kartice imajo tudi svoj edinstven identifikator, s katerim je možno preveriti, ali je kartica uradno izdana in kdo je dejanski uporabnik. Morebitnemu ponarejevalcu, ki od ponarejanja kartic organa pričakuje finančno korist, ročni “preris” dizajna iz kartice ne bi predstavljal velike ovire, najverjetneje pa bi celo optični čitalec visoke ločljivosti omogočil reprodukcijo kartice z zadostno kvaliteto, da je kontrolor ne bi prepoznal kot ponarejene. Prosilec meni, da dizajn tudi ni poslovna skrivnost, saj ne omogoča konkurenčne prednosti in tako tudi nima tržne vrednosti. V primeru neaktualnih, zgodovinskih dizajnov, pa so vse omenjene izjeme nične, saj se dizajni ne uporabljajo več. Prosilec meni, da posredovanje dokumentov organu ne bo povzročilo škode.

Pritožba je utemeljena.

(10) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(11) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(12) IP ugotavlja, da je organ zahtevo prosilca zavrnil s sklicevanjem, da prosilec na podlagi ZDIJZ nima pravice izbirati formata datoteke, v kateri se želi seznaniti z zahtevano informacijo, prosilec pa vztraja, da oblika dokumenta, ki ga je navedel, ne pomeni načina seznanitve (organ mu lahko vektorsko obliko dokumenta pošlje v kateremkoli od razpoložljivih vektorskih formatov), temveč gre za opredelitev dokumenta.

(13) IP pojasnjuje, da je v konkretnem primeru treba ločiti med opredelitvijo dokumenta oziroma oblike dokumenta in načinom seznanitve z dokumentom. Način seznanitve opredeljuje 2. tč. drugega odstavka 17. člena ZDIJZ, in sicer kot vpogled, prepis, fotokopijo in elektronski zapis. Prosilec je kot način seznanitve navedel elektronski zapis, pri čemer, kot navaja v nadaljevanju, vprašanje formata, v katerem bi mu organ poslal vektorski dokument, zanj ni relevantno. IP ugotavlja, da je prosilec zahtevo postavil na način, da zahteva vektorski dokument dizajnov elektronskih čip kartic, kar pomeni, da je z izrazom »vektorski« zgolj podrobneje opredelil dokument, ki ga želi prejeti. S tem, ko mu je organ poslal rasterske dokumente dizajnov, je organ odločil o dokumentu, oziroma obliki dokumenta, ki ga prosilec ni zahteval in posledično ni odločil o zahtevanem dokumentu, oz. v okviru postavljene zahteve. Ob tem IP ugotavlja, da v zadevi ni sporno, da organ razpolaga tako z rasterskimi dizajni čip kartic, kot tudi z vektorskimi dizajni čip kartic. IP tako ugotavlja, da prosilec z izrazom »vektorski« ni pogojeval načina seznanitve, kot to zmotno zatrjuje organ, temveč je zgolj določneje opredelil dokument, s katerim se želi seznaniti.

(14) Predmet tega pritožbenega postopka je tako dostop do vektorskih dokumentov z dizajni elektronskih čip kartic. IP ugotavlja, da so izpolnjeni vsi pogoji, da je dokumente mogoče opredeliti kot informacijo javnega značaja, saj gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, organ z njo razpolaga in nahaja se v materializirani obliki, saj jo je organ tudi posredoval IP.

(15) V nadaljevanju je IP presojal ali gre za prosto dostopno informacijo, ali obstaja katera od izjem od prostega dostopa, določenih v 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ je v postopku zatrjeval, da gre za dokumente, ki predstavljajo njegovo poslovno skrivnost, torej je zatrjeval izjemo iz 2. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(16) Skladno z 2. členom Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju ZPosS), predstavlja poslovna skrivnost strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

-        je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

-        ima tržno vrednost;

-        imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

(17) IP ugotavlja, da pogoji za poslovno skrivnost v konkretnem primeru niso izpolnjeni, saj dizajni čip kartic niso skrivnost organa oz. informacija, ki ne bi bila splošno znana, prav tako ne predstavlja informacije, ki bi organu nudila konkurenčno prednost na trgu in z razkritjem katere bi organu na trgu nastala škoda, saj ne gre za informacijo, ki bi jo konkurenti lahko zlorabili in izkoristili kot svojo prednost. IP tako zatrjevani izjemi ni mogel slediti, saj za poslovno skrivnost niso podani pogoji iz 2. člena ZPosS, prav tako pa tudi po naravi samega dokumenta ne gre za dokument, ki bi lahko organu nudil določeno konkurenčno prednost na trgu, ki je ostali deležniki na trgu nimajo

(18) Ker s strani organa zatrjevana izjema od prostega dostopa ni podana, prav tako pa IP po uradni dolžnosti ni ugotovil, da bi bila podana katera od drugih izjem iz 5.a oz. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP ugotovil, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja.

(19) Navedbe organa, da bi razkritje vektorskih dizajnov lahko privedlo do tega, da bi kdo te dizajne zlorabil, ponaredil čip kartice in organ finančno oškodoval, IP ni štel kot pravno pomembne za konkretni primer. Hipotetični primeri, ko bi nekdo prejete informacije uporabil v nasprotju z zakonom, da bi morebiti storil kaznivo dejanje goljufije in na račun organa pridobil določeno finančno korist, ne morejo predstavljati razloga, zaradi katerega bi organi preventivno in vnaprej zavrnili dostop do informacije javnega značaja, glede katere niso podane izjeme od prostega dostopa. Organ namreč prosilcem ne more odreči seznanitve z zahtevano informacij iz razloga, ker bi prosilci lahko z navedeno informacijo ravnali v nasprotju z zakonom, saj bi to privedlo do tega, da bi lahko organi zavrnili dostop do vseh informacij z domnevo, da bo prosilec morebiti ravnal v nasprotju z zakonom. Pri čemer IP ugotavlja, da če bi prosilec vendarle ravnal v nasprotju z zakonom, ima organ na voljo pravna sredstva, ki jih lahko v takem primeru uporabi (npr. kazenska ovadba, odškodninska tožba ipd.), ne more pa zavrniti dostopa do prosto dostopne informacije na podlagi domnev, strahov in hipotetičnih situacij in na tej podlagi omejevati prostega dostopa (5. člen ZDIJZ). Na karticah je tudi navedeno, da je njihova zloraba kazniva. Ob tem je IP sledil tudi navedbam prosilca, da sam dizajn ne omogoča zlorabe čip kartice, temveč bi moral morebitni storilec ponarediti tudi sam čip in zapis na čipu.

(20) IP je v postopku tudi ugotovil, da je organ imetnik materialnih pravic po zakonu, ki ureja avtorsko in sorodne pravic, kar pomeni, da drugi odstavek 25. člena, ki omejuje način seznanitve z informacijo, za konkretni primer ni relevanten.

(21) Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da je pritožbi prosilca treba ugoditi in izpodbijano odločbo, na podlagi prvega odstavka 252. čl. ZUP, zaradi napačne uporabe materialnega prava, odpraviti. Organ je dolžan prosilcu posredovati zahtevane informacije na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(22) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali.

(23) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izv odih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka