prosilec - Slovenske železnice d.o.o.

POVZETEK:

Prosilec je po ZDIJZ zahteval dostop do določene dokumentacije javnega natečaja »Avtobusna postaja Ljubljana«. Organ je s sklepom zahtevo zavrgel, ker datum oddaje naročila na dan vložitve zahteve za dostop do informacije javnega značaja še ni nastopil. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da  ni dvoma, da se je postopek javnega naročila  pravnomočno zaključil. Namen oz. cilj konkretnega projektnega natečaja je bila pridobitev načrta ali projekta oziroma izbira strokovno najprimernejše rešitve za projekt, kar je bilo v postopku tudi doseženo. Slednje izhaja tako iz same objave na portalu javnih naročil (odločitev o oddaji naročila), kakor tudi iz objave med zaključenimi natečaji na spletni strani Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, ki je sodelovala z organom. Ocenjevalna komisija je torej sprejela odločitev o podelitvi nagrad z obvestilom o izidu (z zaključnim poročilom), ki je sestavljena iz izreka, obrazložitve/utemeljitve in pravnega pouka, zato se je IP strinjal s prosilcem, da ima obvestilo o izidu prav vse sestavine odločitve, zato jo je treba šteti za odločitev o oddaji javnega naročila, saj v nasprotnem primeru zoper obvestilo ne bi bilo zagotovljeno pravno varstvo. IP je zato odločil, da je bila prosilčeva zahteva po ZDIJZ vložena v času, ko razlogi za zavrženje po 4. odstavku 35. čl. ZDIJZ niso bili podani. To pomeni, da je organ napačno oziroma nepopolno ugotovil dejansko stanje in posledično napačno uporabil materialno pravo. IP je pritožbi ugodil in zadevo z navodili vrnil v ponovno odločanje.

ODLOČBA:

Številka: 090-38/2022/2

Datum: 21. 2. 2022

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilec), z dne 26. 1. 2022, zoper sklep z dne 6. 1. 2022, št. 60402-5/2021-9, Slovenskih železnic, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, 1506 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo 

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca se ugodi in se sklep Slovenskih železnic, d.o.o. z dne 6. 1. 2022, št. 60402-5/2021-9, odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 - tih dneh od prejema te odločbe.

2.     Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 23. 12. 2021 zahteval, da mu organ v obliki fotokopije na naslov posreduje dokumentacijo javnega natečaja »Avtobusna postaja Ljubljana«, in sicer:

-       Natečajni elaborat z delovno številko 2, šifra natečajnika 41191,

-       Natečajni elaborat z delovno številko 1, šifra natečajnika 41121,

-       Natečajni dnevnik,

-       Zapisnike (vseh) sej ocenjevalne komisije,

-       Mnenje izvedencev o natečajnih elaboratih.

Organ je o zahtevi odločil s sklepom z dne 6. 1. 2022, št. 60402-5/2021-9, s katerim je zahtevo prosilca za posredovanje informacij javnega značaja v zvezi s ponudbeno dokumentacijo v postopku javnega naročila »Izvedba javnega enostopenjskega arhitekturnega mednarodnega natečaja z gradnjo objekta nove glavne avtobusne postaje Ljubljana s poslovnimi prostori in parkirno hišo na območju Potniškega centra Ljubljana in izdelava natečajne naloge«, objava na Portalu javnih naročil JN003823/2021- I01 z dne 8.6.2021, zavrgel, ker datum oddaje naročila na dan vložitve zahteve za dostop do informacije javnega značaja še ni nastopil.

V obrazložitvi je organ povzel zahtevo ter nadalje navedel, da ugotavlja, da je prosilec vložil zahtevo za posredovanje informacij v času po tem, ko je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o izidu in zaključnem poročilu o javnem projektnem, enostopenjskem natečaju za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za projekt Avtobusne postaje Ljubljana (gradnja nove avtobusne postaje s poslovnimi prostori in parkirno hišo) - obj. JN003823/2021 z dne 10.12.2021 in še preden je naročnik (družba Slovenske železnice, d.o.o.) sprejel odločitev o oddaji javnega naročila izdelava projektne dokumentacije. Organ oz. naročnik je namreč skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije na podlagi 100. člena ZJN-3 izvedel javni enostopenjski arhitekturni mednarodni natečaj za gradnjo objekta nove glavne avtobusne postaje Ljubljana s poslovnimi prostori in parkirno hišo na območju Potniškega centra Ljubljana in izdelava natečajne naloge. Projektni natečaj je del postopka oddaje javnega naročila gradnje nove avtobusne postaje Ljubljana. V tej fazi javno naročilo ni bilo nikomur dokončno oddano. Naročnik bo na podlagi obvestila o izidu in v zaključnem poročilu, izvedel postopek oddaje javnega  naročila, v katerem bo oddal javno naročilo izdelave projektne dokumentacije. Obvestilo o izidu in zaključnem poročilu o javnem projektnem, enostopenjskem natečaju za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za projekt Avtobusne postaje Ljubljana (gradnja nove avtobusne postaje s poslovnimi prostori in parkirno hišo), ni pravnomočna odločitev o oddaji javnega naročila. ZJN-3 v 4. odst. 35. člena določa, da so vsi dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila, po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila javni, če ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov. Pred tem datumom se določbe zakona, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja, ne uporabljajo. V obravnavanem primeru, je prosilec zahteval dostop do dokumentacije nastale v postopku javnega naročila na podlagi ZDIJZ, ko javno naročilo sploh še ni bilo oddano, zato je organ zahtevo za dostop do informacije javnega značaja zavrgel.

Prosilec je zoper zgoraj navedeni sklep pri organu vložil pritožbo z dne 26. 1. 2022, v kateri je uveljavil vse pritožbene razloge in navedel, da je odločitev organa nepravilna in nezakonita, kar je pojasnil v nadaljevanju. ZJN-3 v prvem odstavku 1. člena določa, da ta zakon določa pravila o postopkih javnega naročanja, ki jih izvedejo naročniki ne le v zvezi z javnimi naročili temveč tudi s projektnimi natečaji. Pojem projektni natečaj je definiran v 17. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Nadalje je v petem poglavju (Pravila, ki urejajo projektne natečaje), v členih 100. - 104., podrobneje urejen sam projektni natečaj. Za presojo utemeljenosti vlagateljeve zahteve za dostop do informacij javnega značaja, je ključno vprašanje, kakšen projektni natečaj je naročnik izvajal. Način izvedbe projektnega natečaja namreč ureja prvi odstavek 100. člena ZJN-3, ki določa dve različni vrsti projektnega natečaja, in sicer:

1.            projektni natečaj, ki je izveden tako, da naročnik izvede postopek oddaje javnega naročila storitev ali del postopka javnega naročila gradnje, kadar gre za projektiranje in izvedbo gradnje, v okviru katerega poleg izbire projektne rešitve tudi izbere izvajalca projektiranja ali

2.            projektni natečaj, za katerega gre takrat kadar naročnik izvede (le) izbor projektne rešitve z nagradami ali plačili udeležencem.

Kadar naročnik uporabi prvo možnost, je projektni natečaj del nekega drugega postopka javnega naročanja, vendar pa so pravila izvedbe postopka prilagojena projektnemu natečaju in posebnostim, ki jih ta vključuje. Pri drugi možnosti pa naročnik najprej izvede projektni natečaj, nato pa lahko po postopku s pogajanji brez predhodne objave z zmagovalcem ali zmagovalci sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave. Pri izvedbi projektnega natečaja je treba poleg določb ZJN-3 upoštevati tudi Pravilnik o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov (v nadaljevanju: Pravilnik), če ta ni v nasprotju z veljavno zakonodajo. Pravilnik ne ureja dostopa po določbah ZDIJZ, zato se ob smiselni uporabi ZJN-3, ki se uporablja za vprašanja, ki jih ta Pravilnik ne ureja, uporablja določba četrtega odstavka 35. člena ZJN-3. Glede na pojasnjeno, za projektni natečaj z nagradami ali plačili udeležencem (točka b) prvega odstavka 100. člena ZJN-3) veljajo vse določbe ZJN-3, ki se nanašajo na vpogled, kar pomeni, da se uporablja tudi četrti odstavek 35. člena ZJN-3 in je zahteva za dostop do informacij javnega značaja dovoljena. Organ je zahtevo za dostop do informacij zavrgel z utemeljitvijo, da Obvestilo o izidu in zaključnem poročilu o javnem projektnem, enostopenjskem natečaju za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za projekt Avtobusna postaja Ljubljana (gradnja nove avtobusne postaje s poslovnimi prostori in parkirno hišo) ni pravnomočna odločitev o oddaji javnega naročila, zaradi česar se določbe ZDIJZ ne uporabljajo. Prosilec se z navedbami organa ne strinja. Ob smiselni uporabi 35. člena ZJN3, ki se nesporno uporablja tudi pri predmetnem projektnem natečaju, je potrebno upoštevati pravno naravo Obvestila o izidu in zaključnem poročilu. Nedvomno ima predmetna odločba naravo odločitve, s katero se projektni natečaj zaključi in postane predmetna odločba pravnomočna. Če temu ne bi bilo tako, potem zoper predmetno odločbo niti ne bi bilo dovoljeno pravno varstvo. Iz obvestila o izidu pa jasno izhaja, da je dovoljeno pravno sredstvo, kar je naročnik tudi pravilno navedel v pravnem pouku. Ker zoper objavljeno Obvestilo o izidu ni nihče vložil zahtevka za revizijo, je odločitev (obvestilo) o izidu postala pravnomočna z dnem izteka roka za vložitev zahtevka za revizijo. Naročnik tudi sam v razpisni dokumentaciji navaja, da natečaj poteka v skladu s točko b) prvega odstavka 100. člena ZJN-3 kot projektni natečaj z nagradami ali plačili udeležencev. V isti točki razpisne dokumentacije naročnik še pojasnjuje, da bo po zaključku natečaja predvidoma izvedel javno naročilo izdelave projektne dokumentacije po postopku s pogajanji brez predhodne objave v skladu s točko b) četrtega odstavka 46. člena ZJN-3 z zmagovalcem projektnega natečaja. Posledično predstavlja obvestilo o izidu javnega natečaja nedvomno odločbo, ki je z iztekom roka za revizijo postala pravnomočna. Naročnik bo namreč lahko šele po pravnomočnosti Obvestila o izidu pričel postopek s pogajanji brez predhodne objave, s katerim bo izbral izvajalca projektiranja. Ravno dejstvo, da bo izvajalca izbral v novem postopku, t.j. postopku s pogajanji brez predhodne objave, kaže na to, da postane obvestilo o izidu pravnomočno. Če ne bi postalo pravnomočno, naročnik niti ne bi smel izvesti novega postopka, t.j. postopka s pogajanji brez predhodne objave. Ob upoštevanju pravnega pouka, ki ga je vsebovalo obvestilo o izidu javnega natečaja, je Obvestilo o izidu javnega natečaja naročnika z dne 10.12.2021 postalo pravnomočno dne 23.12.2021. Na podlagi navedenega prosilec zaključuje, da je zahteva po ZDIJZ na podlagi četrtega odstavka 35. člena ZJN-3 pravočasna in tudi povsem utemeljena, zavrženje zahteve pa neutemeljeno. Prosilec predlaga, da IP o zahtevi sam odloči oz. podredno, da zadevo vrne organu prve stopnje. 

Organ je z dopisom št. 60402-5/2021-12 z dne 1. 2. 2022 ugotovil, da je pritožba prosilca pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi in jo s prilogami odstopil v reševanje IP. 

Pritožba je utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti sklep v delu, v katerem ga prosilec izpodbija. Sklep preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 

V obravnavanem primeru je organ s sklepom zavrgel dostop do zahtevane dokumentacije, sklicujoč se na 4. odst. 35. člena ZJN-3. Gre za določbo, ki izključuje uporabo določb ZDIJZ in s tem popolno zadržanje učinkovanja pravice dostopa do informacij javnega značaja, kadar gre za dokumente iz postopkov javnega naročanja, ki so v teku, kar pomeni, da prosilci v tem času nimajo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Prosilec se z odločitvijo ne strinja in vztraja, da je projektni natečaj pravnomočno zaključen, kar pomeni, da postopek ni več v teku, zato niso izpolnjeni pogoji za uporabo 4. odst. 35. čl. ZJN-3. 

Sporno je torej vprašanje, ali so podani razlogi za zavrženje zahteve na podlagi 4. odst. 35. člena ZJN-3[1], torej, ali je javno naročilo »Izvedba javnega enostopenjskega arhitekturnega mednarodnega natečaja z« gradnjo objekta nove glavne avtobusne postaje Ljubljana s poslovnimi prostori in parkirno hišo na območju Potniškega centra Ljubljana in izdelava natečajne naloge«, objava na Portalu javnih naročil JN003823/2021- I01 z dne 8.6.2021, še v teku, oziroma ali Obvestilo o izidu in zaključnem poročilu o javnem projektnem, enostopenjskem natečaju za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za projekt Avtobusne postaje Ljubljana (gradnja nove avtobusne postaje s poslovnimi prostori in parkirno hišo) z dne 10. 12. 2021, dejansko ne predstavlja dokumenta, na podlagi katerega bi šteli, da je nastopil trenutek pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila. 

Kot izhaja iz razpisne dokumentacije natečajnih pogojev – natečaj AVTOBUSNA POSTAJA LJUBLJANA[2], se je postopek javnega natečaja izvedel v skladu s točko b) 1. odstavka 100. člena ZJN-3 kot projektni natečaj[3] z nagradami ali plačili udeležencev. Ob tem je navedeno, da bo po zaključku natečaja naročnik predvidoma izvedel javno naročilo izdelave projektne dokumentacije po postopku s pogajanji brez predhodne objave v skladu s točko b) četrtega odstavka 46. člena ZJN-3, z zmagovalcem projektnega natečaja. Naročnik se zavezuje, da ne bo prekinil postopka natečaja do pravnomočnosti rezultatov natečaja, razen po določbah 14. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Nadalje je navedeno, da je obvestilo o izidu z zaključnim poročilom dokument, s katerim naročnik na portalu javnih naročil razglasi prejemnike nagrad (zmagovalce) ter priznanj in v okviru katerega ocenjevalna komisija poda poročilo o svojem delu in utemeljitvi nagrad ter priznanj (60. člen Pravilnik o javnih natečajih, 90. člen ZJN-3). 

Z vpogledom na spletno stran portal javnih naročil[4], IP ugotavlja, da je bilo obvestilo o javnem natečaju za AVTOBUSNO POSTAJO LJUBLJANA (GRADNJA NOVE AVTOBUSNE POSTAJE LJUBLJANA S POSLOVNIMI PROSTORI IN PARKIRNO HIŠO) št. JN003823/2021-I01 objavljeno dne 8. 6. 2021 (z naknadnimi popravki). Dne 10. 12. 2021 je bila objavljena odločitev o oddaji naročila, v okviru katerega je povezava na dokument »Obvestilo o izidu z zaključnim poročilom« z dne 10. 12. 2021, s katerim je ocenjevalna komisija sprejela odločitev o podelitvi nagrad in priznanj, ter v okviru obrazložitve navedla, da: »Po pravnomočnosti obvestila o izidu, katerega sestavni del je zaključno poročilo ocenjevalne komisije, bo naročnik izvedel javno naročilo izbire izdelovalca projektne dokumentacije po postopku s pogajanji brez predhodne objave v skladu s točko b) četrtega odstavka 46. člena ZIN-3 z zmagovalcem projektnega natečaja, upoštevajoč vrstni red zmagovalcev projektnega natečaja.« Sledi pravni pouk: »Zahtevek za revizijo lahko v skladu z veljavnim Zakonom o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) vloži vsaka oseba, ki ji je priznana aktivna legitimacija iz 14. člena ZPVPJN. Gospodarski subjekt lahko v skladu s 25. členom ZPVPJN v roku 8 delovnih dni od dneva prejema obvestila o izidu in zaključnega poročila javnega natečaja pri naročniku uveljavlja pravno varstvo zoper odločitev o izbiri. Kot datum prejema odločitve naročnika se v skladu z desetim odstavkom 90. člena ZN-3 šteje dan, ko je odločitev objavljena na portalu javnih naročil.«

Glede na zgoraj navedeno, po oceni IP ni dvoma, da se je postopek javnega naročila št. JN003823/2021-I01 pravnomočno zaključil. Namen oz. cilj konkretnega projektnega natečaja je bila pridobitev načrta ali projekta oziroma izbira strokovno najprimernejše rešitve za projekt, kar je bilo v postopku tudi doseženo. Slednje izhaja tako iz same objave na portalu javnih naročil (odločitev o oddaji naročila), kakor tudi iz objave med zaključenimi natečaji na spletni strani Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, ki je sodelovala z organom. Ocenjevalna komisija je torej sprejela odločitev o podelitvi nagrad z obvestilom o izidu (z zaključnim poročilom), ki je sestavljena iz izreka, obrazložitve/utemeljitve in pravnega pouka, zato se IP strinja s prosilcem, da ima obvestilo o izidu prav vse sestavine odločitve, zato jo je treba šteti za odločitev o oddaji javnega naročila, saj v nasprotnem primeru zoper obvestilo ne bi bilo zagotovljeno pravno varstvo. Prav pravica do pravnega sredstva je ključna okoliščina, ki omogoča (s potekom roka za revizijo), da nastopi stanje pravnomočnosti tega postopka, kar je podlaga, da organ oz. naročnik lahko izvede novo javno naročilo za izbiro izdelovalca projektne dokumentacije po postopku s pogajanji brez predhodne objave. Povedano drugače, kot pravilno poudarja prosilec, če obvestilo o izidu ne bi postalo pravnomočno, naročnik niti ne bi smel izvesti novega postopka s pogajanji brez predhodne objave. Da gre za dva ločena postopka, izhaja tudi iz zgoraj povzete razpisne dokumentacije, v kateri je naročnik glede izvedbe novega javnega naročila izdelave projektne dokumentacije, uporabil besedo »predvidoma«, kar sicer pomeni željo, potrebo, ne pa zagotovilo, da bo do tega novega postopka javnega naročila dejansko prišlo. Če bi sprejeli stališče, da »obvestilo o izidu« ne predstavlja odločitve o oddaji javnega naročila, pa potencialno do novega postopka javnega naročila izbire izdelovalca projektne dokumentacije nikoli ne bi prišlo in torej posledično nikoli ne bi nastopil trenutek »pravnomočnosti odločitve« iz 4. točke 35. člena ZJN-3, bi to pomenilo, da bi bili zahtevani dokumenti »trajno« nedostopni oz. izvzeti iz presoje po ZDIJZ, kar ni logično, to zagotovo ni bil namen zakonodajalca, predvsem pa je nerazumno, da bi se ti dokumenti varovali s tako visoko stopnjo nedostopnosti. Zato IP razlagi, ki jo zasleduje organ, ne more slediti. Kot rečeno, je osnovno načelo postopka po ZJN-3 načelo transparentnosti, ki je sicer s 4. točko 35. člena ZJN-3 časovno omejeno, vendar pa je treba izjeme obravnavati restriktivno in v skladu z namenom, to je zagotovitev nemotenega poteka naročanja in dela naročnika. V obravnavanem primeru je naročnik dne 10. 12. 2021 objavil odločitev o oddaji javnega naročila, kar upoštevaje pravni pouk pomeni, da je dne 23. 12. 2021 nastopila pravnomočnost, zato je prosilčeva zahteva po ZDIJZ z dne 23. 12. 2021 vložena v času, ko razlogi za zavrženje po 4. odstavku 35. čl. ZDIJZ niso bili podani. To pomeni, da je organ napačno oziroma nepopolno ugotovil dejansko stanje in posledično napačno uporabil materialno pravo. 

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo.

V ponovljenem postopku je organ dolžan dokumente, ki so predmet zahteve, obravnavati po določbah ZDIJZ. To pomeni, da se mora organ primarno opredeliti do vprašanja, ali zahtevane informacije izpolnjujejo pogoje po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, in sicer z vidika: s katerimi zahtevanimi informacijami organ razpolaga, ali sodijo v delovno področje organa izvajanja javne službe in jih je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugimi organi ali pridobil od drugih oseb. 

Nadalje se mora organ opredeliti tudi do vsakega od dokumentov posebej. IP ob tem poudarja, da ugotovitev IP, da je treba odločati po določbah ZDIJZ, še ne pomeni, da so predmet zahteve prosto dostopne informacije javnega značaja. Če bo organ ugotovil, da zahtevana dokumentacija vsebuje katero od izjem iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ, se mora (po posameznih dokumentih) konkretno opredeliti do tega, katera zakonska izjema od prostega dostopa je podana in jo tudi utemeljiti. V primeru obstoja katere od izjem mora organ presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. 

Ker so v obravnavanem primeru predmet zahteve informacije, ki se nanašajo na natečajnike oz. na gospodarske subjekte, ki so sodelovali na javnem natečaju, je organ dolžan v skladu 7. in 9. členom ZUP v postopek pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku. 

Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti posamično navedeni konkretni dokumenti, ki so predmet presoje in so dostopni oziroma niso dostopni, ker predstavljajo izjemo po ZDIJZ, ter jasno navesti, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu št…. se prekrije ime in priimek posameznika in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen.

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ na prvi stopnji zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje, posledično pa napačno uporabil materialno pravo. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijani sklep odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

V skladu s 113. členom ZUP krije stroške upravnega postopka tisti, na čigar zahtevo se je postopek začel. Navedeni člen določa, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Upoštevaje navedeno je prosilec dolžan sam kriti stroške postopka, zato se njegova zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe. 

V tem postopku posebni stroški niso nastali. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba niti upravni spor. 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

 
[1] 4. točka 35. člena ZJN-3: Vsi dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila so po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila javni, če ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov. Pred tem datumom se določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ne uporabljajo.
[2] Dostopna na https://zaps.si/natecaji/avtobusna-postaja-ljubljana-2/ 
[3] V skladu z definicijo pojmov po 17. točki, 2. čl. ZJN-3: »projektni natečaj« pomeni postopek, ki naročniku omogoči, predvsem na področjih urbanističnega in krajinskega načrtovanja, arhitekture in inženiringa ali obdelave podatkov, pridobitev načrta ali projekta, ki ga izbere žirija po razpisu nagradnega natečaja ali natečaja brez podelitve nagrad.
[4] https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=401548