prosilec - Slovenska akreditacija
+ -Številka: 090-4/2021
Kategorije: Notranje delovanje organa, Poslovna skrivnost, Test interesa javnosti
POVZETEK:
V obravnavani zadevi je organ odločal o dostopu do dokumentov v zvezi z obravnavanjem pritožbe na delo akreditiranega organa, ki je izdelal poročilo o meritvi hrupa. IP je primarno ugotavljal, ali organ z zahtevanimi dokumenti sploh razpolaga, oziroma ali dokumenta, do katerih je organ v izpodbijani odločbi zavrnil dostop, predstavljata dokumenta, ki sta bila izdelana kot »obravnavanje pritožbe prosilke«, kar je predmet zahteve in s tem tudi predmet presoje v pritožbenem postopku. IP je presojal obstoj zatrjevanih izjem in sledil odločitvi organa, da sta podani izjemi notranjega delovanja organa in poslovna skrivnost.. IP je v nadaljevanju preizkušal, ali so podani razlogi po tretjem odstavku 2. člena ZPosS, na podlagi katerega se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, in sicer z vidika interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Po stališču IP mora biti organ kot javni zavod zagotovo podvržen transparentnosti, saj je le na ta način mogoč učinkovit nadzor nad delovanjem organa, vendar pa je treba hkrati zagotavljati, da lahko organ izvaja javnopravne naloge, za katere je pristojen. IP je ocenil, da niso izkazane okoliščine oziroma ni pojasnjeno, kako bi razkritje vsebine poročila o ocenjevanju omogočilo večjo kredibilnost dela organa, oziroma zakaj bi bila javna razprava o delu organa brez omenjenega poročila o ocenjevanju onemogočena oziroma pomembno omejena, če pa je bistvena ugotovitev organa prosto dostopna oz. znana (tudi prosilki), to je potrditev usposobljenosti ZVD-ja in njegovo nadaljnjo vzdrževanje obsega akreditacije, kar tudi vpliva na presojo stopnje pomembnosti zahtevanih informacij za javno razpravo. IP je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.
ODLOČBA:
Številka: 090-4/2021/9
Datum: 3. 3. 2021
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 4. 1. 2021, (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo z dne 23. 12. 2020, št. 092-0008/19-0061, Slovenske akreditacije, Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
- Pritožba prosilke se zavrne.
- V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 9. 9. 2020 po elektronski pošti na organ naslovila zahtevo po ZDIJZ, in sicer je navedla, da je organ zapisal, da je vse pripombe in komentarje na poročilo akreditiranega organa ZVD št. LOM-20180181 -FD/M z dne 22. 3. 2018, ki so v pristojnosti Slovenske akreditacije, že upošteval v nadzoru nad tem akreditiranim organom, čeprav pa konkretnih informacij o ugotovitvah zaradi varovanja zaupnih podatkov prosilki ne more podati. Glede na navedeno je prosilka po ZDIJZ zahtevala posredovanje, v elektronski obliki ali v obliki fotokopije, vseh dokumentov s prikritimi osebnimi podatki, ki se nanašajo na obravnavo omenjene zadeve s strani Slovenske akreditacije, v času od 7. 8. 2019 do vložitve zahteve.
Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo z dne 5. 10. 2020, št. 092-0008/19-0042, s katero je zahtevo prosilke v celoti zavrnil. Zoper navedeno odločbo je prosilka vložila pritožbo z dne 5. 10. 2020, o kateri je odločil IP z odločbo št. 090-243/2020/3 z dne 19. 11. 2020, ki je pritožbi ugodil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku je organ odločil z odločbo z dne 23. 12. 2020, št. 092-0008/19-0061, s katero je v prvi točki izreka odločbe zahtevi prosilke za posredovanje v elektronski obliki ali v obliki fotokopije vseh dokumentov, ki se nanašajo na poročilo akreditiranega organa ZVD št. LOM-20180181-FD/M, z dne 22. 3. 2018, v času od 7. 8. 2019 do dne 9. 9. 2020, delno ugodil tako, da se prosilki posredujejo fotokopije dokumentov, kot izhaja iz navedene odločbe. V drugi točki izreka navedene odločbe pa je organ odločil, da se prosilki zavrne dostop glede pridobitve naslednjih dokumentov:
- dokument št. 090-0008/19-0004 z dne 8. 8. 2019 – Usmeritve za ocenjevanje
- dokument št. 092-0008/19-00019 z dne 12. 11. 2019 – Obravnava informacij o delu akreditiranega organa ZVD na ocenjevanju, ki vsebuje zapise z ocenjevanja.
Prosilka sama nosi svoje stroške postopka.
V obrazložitvi odločbe je organ povzel postopek z zahtevo in navedel, da je v ponovljenem postopku obravnaval vsa vprašanja, na katera je opozoril IP. Po navedbah organa, se zahteva prosilke nanaša na dokumente, ki jih je organ izdelal ali prejel v postopku obravnavanja informacij o delu akreditiranega organa, posredovanih na organ s strani prosilke dne 7. 8. 2018 in v postopku obravnavanja pritožbe prosilke nad delom akreditiranega organa in delom organa, ki jo je prosilka vložila pri organu dne 10. 8. 2020. Organ je informacije o delu akreditiranega organa in pritožbo prosilke obravnaval skladno z dokumentom D06-01. Postopek obravnavanja pritožb, drugih izrazov nezadovoljstva in informacij o neupravičenem sklicevanju na akreditacijo oziroma o uporabi logotipa SA, ki določajo, da se pritožnika v postopku obravnavanja njegove pritožbe lahko obvesti le o spremembah tistih podatkov o akreditaciji posamezne stranke, ki so javno dostopni (status akreditacije in obseg akreditirane dejavnosti), ne pa tudi o drugih podatkih iz postopka akreditiranja posameznega organa, razen če se stranka, v konkretnem primeru gre za ZVD d.o.o., Ljubljana, z razkritjem drugih informacij strinja. Pritožniku se v skladu s 3.4 točko dokumenta D06-01 v odgovoru razkrije le tiste informacije, ki so javno dostopne, in tiste, za katere organ od akreditiranega organa pisno pridobi dovoljenje za razkritje zaupnih informacij. Zlasti v primeru pritožb na delo akreditiranih organov je potrebna pri pripravi odgovora posebna pazljivost, da se zagotovi varovanje zaupnosti podatkov strank. Gre namreč za podatke, ki se nanašajo na tretje osebe, ki v večinskem deležu niso zavezanci po ZDIJZ. Tudi v konkretnem primeru prosilkine zahteve se zahtevani dokumenti nanašajo na tretje osebe, in sicer na gospodarsko družbo ZVD d.o.o., Ljubljana, ki ni pravna oseba javnega prava in ni zavezanec po ZDIJZ. V nadaljevanju je organ opozoril na Uredbo št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov, na Zakon o akreditaciji (Uradni list RS št. 59/99, v nadaljevanju ZAkr), ki v 5. členu določa, da se organizacija in delovanje organa ter postopki akreditiranja, ki jih vodi organ, opredeli v njegovem aktu o ustanovitvi, statutu in drugih splošnih aktih, ki morajo temeljiti na ustreznih nacionalnih, evropskih in mednarodnih standardih ter dokumentih evropskih in mednarodnih organizacij za standardizacijo. Na podlagi določbe točke 8.1 standarda SIST EN ISO/IEC 17011:2018, katerega uporaba je za organ skladno z določbo 11. člena Uredbe 765/2008 in 5. člena ZAkr obvezna, je organ zavezan vse informacije pridobljene v akreditacijskem postopku obravnavati kot zaupne. Statut organa v 40. členu izrecno določa, da so javnosti dostopne vse informacije o delu organa, z izjemo tistih podatkov oz. dokumentov, ki so skladno z akreditacijskimi pravili opredeljeni kot podatki zaupne narave in imajo naravo poslovne skrivnosti. Upoštevajoč zgoraj navedene pravne predpise in akte se kot podatki oz. dokumenti, ki se nanašajo na delo akreditiranih organov in so dostopni javnosti, obravnavajo vsi podatki in dokumenti, razen tistih, ki jih organ pridobi v postopkih akreditiranja. Organ je tako posredoval prosilki dokumente, kot izhaja iz prve točke izreka izpodbijane odločbe, na način, da je prekril varovane osebne podatke. V ponovljenem postopku pa je organ odločil, da se prosilki ne dovoli dostopa do podatkov in dokumentov, s katerimi razpolaga organ in ki se nanašajo na obravnavanje informacij o delu akreditiranega organa ZVD d.o.o., Ljubljana, v zvezi s poročilom LOM-20180181-FD/M z dne 22.03.2018 in pritožbe prosilke nad delom SA od dne 07.08.2019 do dne 09.09.2020 in gre za podatke oz. dokumente, ki jih je SA pridobila o akreditiranem organu v postopku akreditiranja ter jih je skladno z določbo 4. točke 8. člena Uredbe 765/2008, 5. člena ZAkr, točke 8.1 standarda SIST ENISO/IEC17011:2018 in Pogodbe o vzpostavitvi in vzdrževanju akreditacije, sklenjene z akreditiranim organom, dolžna obravnavati kot zaupne. Organ se je pri tem skliceval na sodbo Vrhovno sodišče RS z opr. št. X Ips 4/2020 z dne 27.05.2020 in odločil, sta Uredba 765/2008 in ZAkr v konkretnem primeru nedvomno specialna predpisa v razmerju do ZDIJZ, zato je uporaba ZDIJZ v primeru, ko gre za podatke, ki se nanašajo na podatke, pridobljene v postopku akreditiranja, izključena, saj je organ informacije o delu akreditiranega organa ZVD d.o.o., Ljubljana, in pritožbo prosilke obravnaval v postopku akreditiranja akreditiranega organa. Glede na navedeno je organ poudaril, da Uredba 765/2008 jasno in določno zahteva zaupnost vseh podatkov, ki jih organ pridobi v postopkih akreditiranja, ZAkr pa določa, da se postopki akreditiranja, med katere spadajo tudi pravila glede zaupnosti, opredelijo v njenem aktu o ustanovitvi, statutu in drugih splošnih aktih, ki morajo temeljiti na ustreznih nacionalnih, evropskih in mednarodnih standardih ter dokumentih evropskih in mednarodnih organizacij za akreditacijo. Standard SIST EN ISO/IEC 17011:2018 in Pravila akreditiranja pa podrobneje določata način zagotavljanja te zaupnosti, ki je predpisana z Uredbo 765/2008. Zahteva prosilke se tako nanaša na podatke, ki v skladu Uredbo 765/2008 in tudi ZAkr, standardom SIST EN ISO/IEC 17011:2018, Statutom SA in Pravili akreditiranja štejejo za zaupne in jih torej prosilki v skladu z načelom primarnosti evropskega prava ni mogoče posredovati. Po oceni organa je treba upoštevati, da so podatki, ki jih prosilka zahteva in glede katerih je organ zavrnil dostop, skladno z Zakonom o poslovni skrivnosti pri organu opredeljeni tudi kot poslovna skrivnost. Opredelitev teh podatkov in dokumentov kot podatkov zaupne narave oz. kot poslovna skrivnost skladno z določili zakonov, ki urejajo poslovne skrivnosti, ne temelji na notranji odločitvi organa, da gre za zaupne podatke, temveč kot take to določa Uredba 765/2008. Prosilka namreč zahteva podatke, ki jih je o akreditiranem organu, v konkretnem primeru ZVD d.o.o., Ljubljana, organ pridobil v postopkih akreditiranja oziroma nadzora nad tem akreditiranim organom. Listine, ki jih zahteva prosilka, se nanašajo na postopek nadzora nad tem akreditiranim organom, ki je bil opravljen pri akreditiranem organu v času med 7. 8. 2019 do dne 9. 9. 2020, pri čemer ZVD d.o.o., Ljubljana, ni zavezanec po ZDIJZ, temveč gre za pravno osebo zasebnega prava, ki nastopa na trgu. Akreditirani organ je podal izrecno nestrinjanje, da se širši javnosti razkrijejo podatki, ki jih prosilka zahteva. ZVD d.o.o., Ljubljana, je kot stranski udeleženec podal stališče, da dokumenti, ki jih prosilka zahteva, niso informacije javnega značaja, saj zajemajo njihovo strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki bi ob razkritju povzročile ZVD d.o.o., Ljubljana, poslovno škodo. V dokumentih, ki jih zahteva prosilka, so zbrani podatki, ki so poslovna skrivnost ZVD d.o.o., Ljubljana, zato slednji ne dovoli, da se jih posreduje v javnost oz. katerikoli osebi izven področja, za katerega so bili ti podatki zbrani. V nadaljevanju je organ za razumevanje pomembnosti ohranjanja zaupnosti teh informacij, pojasnil namen in cilj akreditacije. Organ je poudaril, da bi razkritje podatkov, ki jih pridobi v postopkih akreditiranja, povzročilo resno škodo cilju, ki ga zasleduje akreditacija, ta škoda pa je nedvomno večja od interesa javnosti po razkritju teh podatkov. V 31. točki preambule Uredbe 765/2008 je posebej poudarjeno, da morajo za informacije, ki jih izmenjujejo pristojni organi, veljati najstrožja jamstva za zaupnost in poklicno molčečnost, z njimi pa je potrebno ravnati v skladu s pravili zaupnosti na podlagi veljavne zakonodaje, s čimer je potrebno zagotoviti, da preiskave niso ogrožene in da gospodarski subjekti niso oškodovani. V skladu z 8. točko 4. člena Uredbe 765/2008 SA kot nacionalni akreditacijski organ ne sme nuditi ali izvajati dejavnosti ali storitev, ki jih izvajajo organi za ugotavljanje skladnosti. Tako SA tudi ne more biti arbiter v sporu do konkretnega poročila. Prav tako SA ne sme izvajati dejavnosti organov za ugotavljanje skladnosti, to je dejavnosti, ki jo izvajajo akreditirani organi. To posledično pomeni, da se SA ne more opredeljevati do posameznega konkretnega poročila, ki ga izdelajo akreditirani organi. Naloga organa je, da skozi postopek nadzora nad akreditiranim organom ugotovi, ali so v konkretnem primeru bile upoštevane vse zahteve za akreditacijo (npr.: SIST EN ISO/IEC 17025 in SJST ISO 1996-2). Organ je v celoti pristojen, da ugotavlja usposobljenost organa za ugotavljanje skladnosti in v kolikor ta izpolnjuje zahteve za akreditacijo, podeli akreditacijsko listino za določen obseg dejavnosti, podan v prilogi k akreditacijski listini. Prav tako je organ pristojen za izvajanje rednega nadzora nad akreditiranim organom v smislu preverjanja izpolnjevanja zahtev za akreditacijo. V kolikor bi se v postopku nadzora izkazalo, da akreditirani organ ne izpolnjuje teh zahtev, mu mora organ v skladu z akreditacijskimi pravili akreditacijo odvzeti in to javno objaviti. Kot je bilo pojasnjeno, pa se organ ne more in ne sme opredeljevati do posameznih poročil, ki jih izdajo akreditirani organi. Glede na navedeno je organ sprejel odločitev, da se skladno z določbo 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ zahteva prosilke za dostop do informacije javnega značaja zavrne v delu, kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ se je nadalje skliceval tudi na 11 .točko 6. člena ZDIJZ, saj bi posredovanje zahtevanih dokumentov prosilki pomenilo kršenje evropske zakonodaje in posledično motnjo v delovanju nacionalnega akreditacijskega organa, ki je pod nadzorom Evropskega združenja za akreditacijo (EA), ki v sistemu medsebojnega vrednotenja (»peer evalvacija«) preverja izpolnjevanje vseh zahtev za delovanje nacionalnih akreditacijskih organov. Kršenje zahtev zaupnega obravnavanja vseh informacij v postopkih akreditiranja bi pomenilo izgubo sporazuma o medsebojnem priznavanju akreditacij (MLA) in posledično nepriznavanje akreditacijskih listin, izdanih s strani organa, kar pa bi povzročilo tudi motnje v delovanju enotnega evropskega trga. Republika Slovenija se je v Evropskem sporazumu o pridružitvi med Republiko Slovenijo in evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami v 76. členu izrecno zavezala k polni skladnosti postopkov za presojo skladnosti. Razkritje podatkov, ki jih zahteva prosilka, bi tako hkrati pomenilo tudi kršitev pridružitvenega sporazuma. Razkritje informacij, ki jih prosilka zahteva, pa bi povzročilo tudi motnje v sami dejavnosti organa, saj v primeru, da bi informacije, ki jih organ pridobi v postopku akreditiranja o akreditiranem organu, postale javne, postopka akreditacije ne bi bilo več mogoče izvajati v skladu z mednarodnimi pravili akreditiranja. Z razkritjem informacij, ki jih organ pridobi v postopku akreditiranja, bi organ kršil tudi pogodbo o vzpostavitvi in vzdrževanju akreditacije, ki jo ima sklenjeno z akreditiranim organom in bi bila v posledici tudi odškodninsko odgovorna za škodo, ki bi slednjemu s tako kršitvijo nastala. Ravnanje organa bi namreč bilo po določbi 8. člena Uredbe 765/2008 protipravno, saj organ z razkritjem teh podatkov ne bi izpolnil zahteve po varovanju zaupnosti podatkov, ki jih pridobi v postopku akreditiranja. V skladu z Uredbo 765/2008 morajo nacionalni akreditacijski organi izpolnjevati vse zahteve, podane v 8. členu Uredbe in to ves čas svojega delovanja. Glede na navedeno je organ odločil, da se skladno z določbo 11. točke 1. odstavka 6.člena ZDIJZ zahteva prosilke zavrne v delu, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Zoper navedeno odločbo je prosilka pri organu vložila pritožbo z dne 4. 1. 2021, v kateri je navedla, da se z odločitvijo organa ne strinja, ker je zavajajoča, napačno obrazložena ter da vsebuje neresnice. Poudarila je, da za vsebino svojih elektronskih sporočil, kar je organ odločil v prvi točki izreka izpodbijane odločbe, po ZDIJZ ni nikoli zaprosila, samoumevno je tudi, da jih ima, prav tako ne za vsebino odgovorov z njihove strani ali za omenjene EU dokumente. Po ZDIJZ je zaprosila za fotokopije dokumentov z vsebino obravnav njenih dveh pritožb – torej, kdaj in kako je organ njeni dve pritožbi na delo akreditiranega organa Zavod za varstvo pri delu, natančneje, na način izvedbe meritev hrupa. ki je opisan v Poročilu št. LOM-20180181-FD/M z dne 22.3.2018 obravnaval in kaj je na teh obravnavah sklenil. Prosilka se ne strinja, da gre pri dokumentih, za katere je zaprosila, za zaupne podatke oz. poslovno skrivnost. Če je bila njena zahteva kakorkoli nejasna, premalo ali nenatančno obrazložena, bi jo moral organ pred izdajo odločbe pozvati na dopolnitev, vendar tega ni naredil. Namesto tega je sam, brez vsakih argumentov in brez da bi ji dal možnost sodelovanja, presodil, kateri dokumenti naj bi bili predmet zahteve. Prosilka natančnejše obrazložitve ni mogla podati, saj ji organ ni sporočili niti kdaj sta bili pritožbi obravnavani, niti številk dokumentov z vsebino obravnav njenih pritožb. Prosilka zato sklepa, da jih sploh ni obravnaval. Ali pa so tudi datumi obravnav poslovna skrivnost? Prosilka se sprašuje, ali bi bilo tudi z že samo objavo datumov obravnave ogroženo delovanje njihovega akreditiranega organa ZVD Ljubljana in s tem posredno, kot je organ zapisal, celo evropskega trga dela? Prosilka vztraja, da je organ dolžan obravnavati pritožbe glede delovanja njihovih akreditiranih organov in je za to tudi pristojen. Glede navedb organa, da v skladu z 8. točko 4. člena Uredbe 765/2008 kot nacionalni akreditacijski organ ne sme nuditi ali izvajati storitev, ki jih izvajajo organi za ugotavljanje skladnosti ter da ne more biti arbiter v sporu do konkretnega poročila in ne sme izvajati dejavnosti organov za ugotavljanje skladnosti, to je dejavnosti, ki jo izvajajo akreditirani organi, posledično se ne more opredeljevati do posameznega konkretnega poročila, ki ga izdelajo akreditirani organ, je prosilka navedla, da v svoji zahtevi po ZDIJZ ni zahtevala, da bi bil organ arbiter v sporu do konkretnega poročila, temveč želi le, da se pritožbe obravnavajo, hkrati pa, da se ji omogoči dostop do vsebine obravnav njenih pritožb - torej, kdaj in kako sta bili njeni dve pritožbi pri organu obravnavani.
Organ je z dopisom št. 092-0008/19-0064 z dne 11. 1. 2021 ugotovil, da je pritožba prosilke pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi in jo je s prilogami odstopil v reševanje IP.
Pritožba ni utemeljena.
IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, saj se nanašajo na vprašanje uporabe SIST ISO standarda glede meritve hrupa oz. v zvezi z izvedbo meritve hrupa s strani akreditiranega organa. Sporno pa je vprašanje, ali je organ odločal o dokumentih, ki po vsebini ustrezajo zahtevi prosilke in nadalje, ali sta podani izjemi iz 2. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na kateri se je skliceval organ.
Glede na to, da je prosilka v pritožbi izpostavila, da organ še vedno ni odločili o dokumentih, ki so predmet njene zahteve, da tega, kar je dobila, ni zahtevala, temveč je zaprosila za fotokopijo dokumentov z vsebino obravnav njenih pritožb – torej, kdaj in kako je organ obravnaval njeni dve pritožbi na delo ZVD oz. na način izvedbe meritve hrupa in kaj je organ na teh obravnavah sklenil, je IP z dopisom št.: 090-4/2021/4 z dne 22. 1. 2021 organ pozval, da se do navedb prosilke opredelite in torej jasno navede, ali s takšnim dokumentom sploh razpolaga? Ali dokumenta:
- dokument št. 090-0008/19-0004 z dne 8. 8. 2019 – Usmeritve za ocenjevanje
- dokument št. 092-0008/19-0019 z dne 12. 11. 2019 – Obravnava informacij o delu akreditiranega organa ZVD na ocenjevanju, ki vsebuje zapise z ocenjevanja,
do katerih je organ prosilki v drugi točki izreka izpodbijane odločbe zavrnili dostop, po vsebini predstavljata dokumenta, ki sta bila izdelana kot »obravnavanje pritožbe prosilke«, kar je predmet zahteve? Ob tem je IP zaprosil organ, da opiše postopek reševanja pritožbe na delo akreditiranega organa in kateri dokumenti ob tem nastanejo.
Organ je odgovoril z dopisom z dne 27. 1. 2021, št. 092-0008/19-0066 v katerem je navedel, da posreduje dokumente, do katerih je v izpodbijani odločbi prosilki zavrnil dostop. Nadalje je organ pojasnil, da pritožbe in druge izraze nezadovoljstva obravnava v skladu s pravili, opredeljenimi v poglavju 9.1 dokumenta S03 - Pravila akreditiranja in dokumentu D06-01 - Postopek obravnavanja pritožb, drugih izrazov nezadovoljstva in informacij o neupravičenem sklicevanju na akreditacijo oziroma o uporabi logotipa SA. Ta pravila so usklajena z mednarodnimi pravili akreditiranja, kar se redno preverja v postopkih evalvacij Slovenske akreditacije s strani Evropskega združenja za akreditacijo (EA- European co-operation for Accreditation). Izpolnjevanje vseh zahtev Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 in standarda SIST EN ISO/IEC 17011:2018 - Conformity assessment - Requirements for accreditation bodies accrediting conformity assessment bodies, ki je bil pogoj, da je organ lahko podpisal MLA sporazum (Multilateral Agreement), ki omogoča mednarodno priznavanje akreditacij, podeljenih v Sloveniji, in da ga lahko tudi vzdržuje. Kot pritožbo šteje organ pisni izraz nezadovoljstva stranke v postopku akreditiranja ali katerekoli druge zainteresirane osebe, ki nima statusa stranke v postopku akreditiranja, naslovljen na SA ne anonimno in se nanj pričakuje odziv s strani Slovenske akreditacije. Pri tem obravnava le tiste vidike in informacije, ki so v pristojnosti Slovenske akreditacije. Obravnavanje pritožb ne zadrži izvajanja posameznih postopkov akreditiranja. Kadar se nezadovoljstvo vsebinsko nanaša na delo organa za ugotavljanje skladnosti, ki ima podeljeno akreditacijo s strani Slovenske akreditacije (v nadaljevanju: akreditirani organ), izraženo nezadovoljstvo obravnava Slovenska akreditacija, kadar pritožnik izkaže, da se je pred vložitvijo pritožbe že pritožil akreditiranemu organu in se ne strinja z načinom oziroma z izidom obravnave njegove pritožbe. Tudi če ta pogoj ni izpolnjen, upošteva informacijo o delu akreditiranega organa z izvedbo potrebnih aktivnosti v postopku akreditiranja, kar pa se ne obravnava po postopku za obravnavanje pritožb, zato tega tudi ne vodijo kot pritožbe. Skladno z zahtevo v točki 8.1.1 standarda SIST EN ISO/IEC 17011:2018 – Conformity assessment - Requirements for accreditation bodies accrediting conformity assessment bodies, ki je prenesena v sistemska dokumenta Slovenske akreditacije S03 – Pravila akreditiranja v poglavje 2.2 in 9.1 ter D06-01 - Postopek obravnavanja pritožb, drugih izrazov nezadovoljstva in informacij o neupravičenem sklicevanju na akreditacijo oziroma o uporabi logotipa SA v poglavje 3.4, je Slovenska akreditacija dolžna varovati kot zaupne vse informacije, ki jih pridobi v postopku akreditiranja, zato lahko v okviru obravnave pritožbe pritožniku posreduje le javno dostopne podatke o akreditaciji akreditiranega organa (tj. status akreditacije in obseg akreditirane dejavnosti), ne pa tudi drugih podatkov iz postopka akreditiranja posameznega akreditiranega organa. To je tudi razlog za zgoraj omenjeno pravilo, da naj pritožbe na svoje delo v prvi vrsti obravnavajo akreditirani organi sami in podajo pritožniku potrebne odgovore. Kadar nato v primeru nezadovoljstva pritožnika Slovenska akreditacija obravnava pritožbo na delo akreditiranega organa in je na podlagi zaznanih neskladnosti ugotovljeno, da je to potrebno, poda pritožniku ponoven odgovor akreditirani organ. Slovenska akreditacija lahko pritožnika seznani le, da je postopek obravnave zaključen oziroma z morebitno spremembo statusa ali obsega akreditacije akreditiranega organa Pritožbo na delo akreditiranega organa obravnava Slovenska akreditacija na način, da v pritožbi pridobljene informacije o delu akreditiranega organa upošteva v postopku akreditiranja oziroma nadzora nad akreditiranim organom, na katerega se pritožba nanaša. To pomeni, da na primeren način v obravnavo pritožbe vključi ta akreditirani organ. Če v pritožbi pridobljene informacije kažejo na nespoštovanje zahtev za akreditacijo oziroma vzbujajo dvom v usposobljenost akreditiranega organa, izvede izredno nadzorno ocenjevanje v skladu z določili v poglavju 5.7.1 dokumenta S03 - Pravila akreditiranja. Izredno ocenjevanje se lahko izvede bodisi najavljeno ali nenajavljeno v obliki izrednega nadzornega obisk pri akreditiranem organu ali kot izredno ocenjevanje s pregledom dokumentacije. Kadar je to sprejemljivo glede na časovne okvire in glede na pomen očitanih nepravilnosti, se lahko nadzor nad akreditiranim organom izvede v sklopu rednega nadzornega obiska. V primeru kritičnih očitanih nepravilnosti (npr. ko je ogroženo zdravje ali življenje Ijudi ali premoženje večje vrednosti), ki so v pritožbi že nedvoumno dokazane, lahko Slovenska akreditacija takoj sprejme odločitev o začasnem odvzemu ali preklicu akreditacije in tako nadzornega ocenjevanja ne izvede. Pri obravnavanju pritožbe na delo akreditiranega organa tako tipično nastanejo naslednji zapisi, ki jih hrani organ v zadevi pritožbe: vsebina pritožbe, interni zapisi o analizi vsebine pritožbe s strani odgovornega osebja Slovenske akreditacije, zapisi o dogovorih odgovornega osebja Slovenske akreditacije glede načina obravnave pridobljenih informacij v pritožbi (tj. najprimernejšega načina izvedbe ocenjevanja), kopije dokumentov iz zadeve postopka akreditiranja (npr. poročilo o ocenjevanju, neskladnosti in/ali drugi zapisi z ocenjevanja, ki vsebujejo ugotovitve, pridobljene na ocenjevanju, v povezavi z informacijami iz pritožbe) in odgovori pritožniku. Glede na morebitno specifiko obravnave pritožbe se lahko v zadevi pritožbe hranijo tudi drugi zapisi (npr. povezane informacije o delu akreditiranega organa, ki jih pridobi neformalno, ali pa informacije, ki jih dobi v vednost s strani drugih organizacij, regulatorja ipd.). Iz zgoraj podanega pojasnila o postopku obravnave pritožbe in zapisih, ki pri tem nastanejo, je razvidno, da v postopku obravnavanja pritožbe ne nastanejo dokumenti, ki jih prosilka pričakuje, npr. zapisi o obravnavi pritožbe v okviru neke komisije. Kot je organ pojasnil zgoraj, informacije, ki jih pridobi v okviru pritožb, upošteva v postopku akreditiranja oziroma nadzora nad akreditiranim organom, na katerega se pritožba nanaša. V konkretnem primeru prosilke torej dokument št. 092-0008/19-0004 z dne 8.8.2019 - Usmeritve za ocenjevanje in dokument št. 092-0008/19-0019 z dne 12.11.2019 - Obravnava informacij o delu akreditiranega organa ZVD d.o.o., na ocenjevanju predstavljata rezultat obravnavanja pritožbe, ki pa ju zaradi ene od ključnih zahtev za delovanje Slovenske akreditacije, to je varovanje zaupnost informacij iz postopkov akreditiranja, kot je organ obrazložil zgoraj, prosilki ne sme posredovati, zato njeni zahtevi po dostopu do teh dveh dokumentov ni mogel ugoditi. Dodatno je organ še pojasnil, da v sistemu akreditiranja razlikuje med pritožbami in prizivi. Nestrinjanje stranke Slovenske akreditacije z odločitvijo, ki jo je SA sprejela v postopku akreditiranja te stranke, se imenuje priziv. V standardu SIST EN ISO/IEC 17011:2018 - Conformity assessment - Requirements for accreditation bodies accrediting conformity assessment bodies je priziv definiran v tč. 3.21, pritožba pa v tč. 3.20. Priziv je mogoč na vse tiste odločitve, ki ovirajo pridobitev ali vzdrževanje akreditacije, in ga lahko poda le stranka v postopku akreditiranja. V času obravnavanja priziva se prekine izvajanje aktivnosti postopka ki je predmet priziva, priziv zadrži izvršitev izpodbijane odločitve. Prizive Slovenska akreditacija obravnava v skladu z določili dokumenta D05-12 - Prizivi in ugovori na najavo ocenjevanja. Priziv obravnava senat prizivne komisije, ki je ustanovljena pri Svetu Slovenske akreditacije. Postopek obravnavanja prizivov v sistemu akreditiranja je torej podoben pritožbenemu postopku v ZUP, vendar ima v sistemu akreditiranja pravico do priziva le akreditirani organ v svojem postopku akreditiranja.
Glede na odgovor organa, ki je obširno pojasnil, kako poteka pritožbeni postopek zoper delo akreditiranega organa in kateri dokumenti pri tem nastanejo, je IP sledil odločitvi organa, da:
- dokument št. 090-0008/19-0004 z dne 8. 8. 2019 – Usmeritve za ocenjevanje
- dokument št. 092-0008/19-0019 z dne 12. 11. 2019 – Obravnava informacij o delu akreditiranega organa ZVD na ocenjevanju, ki vsebuje zapise z ocenjevanja,
po vsebini predstavljata dokumenta, ki sta bila izdelana kot »obravnavanje pritožbe prosilke«, kar je predmet zahteve in s tem tudi predmet presoje v pritožbenem postopku in da z drugimi dokumenti v tej zvezi organ ne razpolaga. IP je vpogledal v Pravila akreditiranja, kjer je kot navedeno zgoraj, v točki 9.1 posebej urejen postopek s pritožbo, ter nadalje v dokument D06-01 Postopek obravnavanja pritožb,…iz katerih izhaja, da je pritoženi postopek, kot poudarja tudi organ, vselej usmerjen v ugotavljanje usposobljenosti akreditiranega organa, kar se ugotavlja v okviru rednega ali izrednega nadzora, pritožbene navedbe pa se upoštevajo pri samem nadzoru. Povedano drugače to pomeni, da pritožba sama kot taka ni obravnavana na način, da bi organ sprejel odločitev v okviru neke komisije ali kaj podobnega, pritožba je ali ni utemeljena, kar bi imelo za posledico, da bi se konkretno poročilo akreditiranega organa odpravilo, saj kot je pojasnil organ, slednje ni v njegovi pristojnosti, temveč je odločitev vezana na akreditiran organ, ali še izpolnjuje pogoje usposobljenosti za izvajanje specifičnih nalog ugotavljanja skladnosti.
V nadaljevanju je IP z vpogledom v zgoraj navedena dokumenta ugotavljal obstoj zatrjevanih izjem.
Glede zatrjevane izjeme notranjega delovanja organa po 11. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, morata biti kumulativno izpolnjena dva kriterija, ki izhajata iz navedene določbe ZDIJZ:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).
Z obravnavano izjemo, ki jo pozna tudi večina primerjalno pravnih ureditev, se varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, oziroma proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Gre za situacije, ko razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti. Po oceni IP je ključno opozoriti, da se je mogoče na navedeno izjemo sklicevati le takrat, ko gre za dokumente, kot so npr. interna usmeritvena navodila, smernice, stališča, vprašanja, ipd., ki so bila sestavljena z namenom, da lahko organ čim bolje zavaruje svoje interese,
IP je vpogledal v dokument: št. 090-0008/19-0004 z dne 8. 8. 2019 – Usmeritve za ocenjevanje in ugotavlja, da gre za elektronsko sporočilo znotraj organa, z vsebino, kot izhaja iz poimenovanja dokumenta, torej za usmeritev za ocenjevanje akreditiranega organa, ki jo je organ sprejel po prejemu pritožbe. IP se tako strinja z organom, da gre za interni dokument, iz katerega izhaja postopek oziroma način dela organa ter njegova notranja politika. Organ se namreč lahko na podlagi prejete pritožbe v okviru svoje pristojnosti odloči, kako bo nadalje postopal, to je stvar njegove notranje organizacije dela, in navedeni dokument slednje tudi predstavlja, saj je iz njega mogoče ugotoviti vrsto nadzora nad akreditiranim organom in določitev časovnega okvira. Po mnenju IP gre za operativne informacije, ki so namenjene organizaciji dela organa, in katerih razkritje bi povzročilo motnje pri njenem delovanju. IP se zato strinja z organom, da bi poznavanje takšnih internih kriterijev oz. usmeritev povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, zaradi česar so izpolnjeni pogoji za obstoj zatrjevane izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
IP je nadalje vpogledal v dokument št. 092-0008/19-0019 z dne 12. 11. 2019 – Obravnava informacij o delu akreditiranega organa ZVD na ocenjevanju, ki vsebuje zapise z ocenjevanja.
IP je ugotovil, da dokument vsebuje zapise oziroma poročilo z ocenjevanja pri akreditiranem organu, torej informacije, ki se ne nanašajo zgolj na zadevo, ki je predmet tega postopka, zato je IP dne 24. 2. 2021 pozval organ, da pri navedenem dokumentu natančno pojasni, kateri deli dokumenta so predmet tega pritožbenega postopka, saj mora IP odločiti v okviru zahteve prosilke. Organ je dne 26. 2. 2021 odgovoril, da je zahtevano nemogoče narediti, saj kot je že pojasnil, se pri ocenjevanju v postopku akreditiranja, ne glede na vrsto ocenjevanja (redno, izredno ali ocenjevanje kot posledica pritožbe) vedno preverja usposobljenost organa za ugotavljanje skladnosti, glede na zahteve akreditiranja. V tem konkretnem primeru je organ preverjal izpolnjevanje zahtev standarda SIST EN ISO/IEC 17025 in normativnega dokumenta SIST ISO 1996-2. Organ se torej ne more in se tudi ne sme opredeljevati do posameznih poročil, ki jih izdajo akreditirani organi. Celotno poročilo št. 092-00008/19-0019 je v povezavi z ugotavljanjem usposobljenosti ZVD in kot tako se tudi nanaša na obravnavo pritožbe. Organ je ponovno poudaril, da akreditacija pomeni potrditev usposobljenosti organa za ugotavljanje skladnosti. Organ se ne more in ne sme izrekati o posameznem poročilu, ki ga je izdal akreditiran organ, četudi je to predmet pritožbe. Ravno zaradi tega je poročilo o ocenjevanju nemogoče ločiti na del, ki bi se nanašal zgolj na pritožbo na poročilo o meritvah hrupa in na drugi del. Rezultat ocenjevanja akreditiranega organa je lahko potrditev usposobljenosti in nadaljnjo vzdrževanje akreditacije, lahko je začasni odvzem dela obsega akreditacije, lahko je začasni odvzem celotnega obsega akreditacije ali pa preklic akreditacije. To je tista informacija, ki jo lahko dobi pritožnik v primeru ko se pritožba nanaša na delo akreditiranega organa. Ne more pa pritožnik dobiti informacije, kaj je bilo ugotovljeno na ocenjevanju, ker so to v skladu z evropskim pravom zaupne informacije. V tem konkretnem primeru je bil rezultat ocenjevanja potrditev usposobljenosti ZVD-ja in njegovo nadaljnjo vzdrževanje obsega akreditacije. In to je informacija, ki jo ima tudi prosilka kot pritožnica. Status vseh akreditiranih organov pa je objavljen na spletni strani Slovenske akreditacije.
Na podlagi pojasnila organa pomeni, da dokument kot celota predstavlja informacijo, ki je predmet zahteve z vidika »obravnavanja pritožbe prosilke« in s tem tudi predmet presoje IP.
Glede na to, da zgoraj navedeni dokument predstavlja zapis o ocenjevanju akreditiranega organa, po oceni IP pomeni, da ni mogoče govoriti o »internem« dokumentu, ki bi bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa, saj evidentno izkazuje »zunanje« delovanje organa, ki je usmerjeno navzven in se nanaša na razmerje do zunanjih subjektov, konkretno do akreditiranega organa pri katerem se je izvajalo ocenjevanje. Namen presojenega dokumenta torej ni bilo urejanje notranjih razmerij oz. procesov v samem organu, iz dokumenta namreč izhajajo konkretne ugotovitve postopka nadzora, ki se je izvajalo z ocenjevanjem akreditiranega organa. Ker morata biti pri navedeni izjemi oba pogoja podana kumulativno, IP že zaradi odsotnosti prvega pogoja, ni nadalje presojal obstoja drugega pogoja, torej ali je organ izkazal motnje pri delovanju organa. IP je tako zaključil, da glede navedenega dokumenta izjema po 11. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ ni podana.
IP je nadalje presojal obstoj izjeme poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, na katero sta se sklicevala organ in stranski udeleženec ZVD d.o.o.
Za poslovno skrivnost, kot izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti (ZPosS). Pojem poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
- ima tržno vrednost;
- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.
Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Glede na navedeno so poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so vse tri zgoraj naštete zahteve kumulativno izpolnjene. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona[1], poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.
IP je v nadaljevanju presojal zahtevane informacije z vidika obstoja zgoraj navedenih treh zahtev, ki opredeljujejo poslovno skrivnost.
Z vpogledom v navedeni dokument in glede na to, da se v skladu s 6. členom ZAkr pri izvajanju akreditiranja ugotavlja usposobljenost pravnih in fizičnih oseb glede na zahteve ustreznih nacionalnih, evropskih in mednarodnih standardov oziroma dokumentov evropskih in mednarodnih organizacij za akreditacijo, je IP sledil odločitvi in obrazložitvi organa, da dokument poročilo o ocenjevanju akreditiranega organa, ki je predmet presoje, izkazuje strokovno znanje, izkušnje, tehnične pogoje in rešitve, ki jih je moral akreditiran organ v postopku ocenjevanja dokazati, da izpolnjuje zahteve standardov. Res je sicer, da gre za dokument, ki ga je izdelal organ, ki je javni zavod, na kar opozarja prosilka, vendar je treba pri tem upoštevati specifičnost dela organa, ki postopka ocenjevanja ne more izvesti, brez da bi mu akreditiran organ posredoval »notranje« informacije o svojem delu, znanju, organizaciji, z namenom dokazati izpolnjevanje zahtev, podanih v določenem standardu. Slednje pa temelji na zaupanju, saj kot izhaja iz ZAkr, ki določa, da je Slovenska akreditacija dolžna skleniti pogodbo z vsako pravno ali fizično osebo, ki želi pridobiti akreditacijo in z njo opredeliti pravice in obveznosti pogodbenikov ter izvajanje postopkov akreditiranja (6. čl.), se je organ skladu z mednarodnimi pravili in tudi s pogodbo zavezal, da bo vse informacije, pridobljene o akreditiranem organu v postopku akreditiranja, obravnaval kot zaupne in jih ne bo posredoval tretji strani, razen statusa akreditiranega organa in obsega akreditacije. Organ je torej moral v okviru ocenjevanja preverjati različne zahteve, ki se, kot je organ pojasnil, ne nanašajo sam na vsebino na področju hrupa, temveč je celostno preverjal izpolnjevanje zahtev standarda SIST EN ISO/IEC 17025 in normativnega dokumenta SIST ISO 1996-2, kot rezultat tega pa je nastalo poročilo o ocenjevanju, ki predstavlja povzetek opravljenega pregleda in pri katerem gre tudi po oceni IP za informacije, ki niso splošno znane, prav tako pa je akreditiran organ, glede na ZAkr, statut organa, pogodbo in mednarodna pravila, utemeljeno verjel, da so podane vse okoliščine, da se informacije v cenitvenem poročilu ohranijo kot skrivnost.
Glede na navedeno IP ugotavlja, da sta izpolnjeni prva in tretja alineja prvega odstavka 2. člena ZPosS, torej, da gre za informacije, ki niso splošno znane in da so zagotovljeni ukrepi, da se zaupnost ohrani (pogodba in mednarodna pravila (Uredba (ES) št. 765/200)), pri čeme je dokument tudi označen z oznako ZAUPNO. Informacije pa morajo poleg navedenega imeti še »tržno vrednost«, kot tretji pogoj za obstoj poslovne skrivnosti. Predlagatelj zakona je v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti)[2]«.
Glede na to, da pridobitev in vzdrževanje akreditacije pomeni potrditev usposobljenosti za izvajanje specifičnih nalog ugotavljanja skladnosti, kar na konkurenčnem trgu pomeni, da imetniki listine lahko pridobijo boljši tržni položaj in dosegajo višjo ceno za svojo storitev, zato ni dvoma, da imajo strokovna znanja in izkušnje, ki izhajajo iz cenitvenega poročila, dejansko tržno vrednost in bi razkritje obravnavane dokumentacije škodovalo poslovnim in finančnim interesom ter konkurenčni sposobnosti akreditiranega organa.
Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da so v konkretnem primeru izpolnjene vse zahteve, ki za opredelitev poslovne skrivnosti izhajajo iz ZPosS, kar pomeni, da je podana izjema poslovne skrivnosti po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
IP je v nadaljevanju preizkušal še, ali so podani razlogi po tretjem odstavku 2. člena ZPosS, na podlagi katerega se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, in sicer z vidika interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Bistvo presoje interesa javnosti je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa javnega interesa je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje.
Kot je IP pojasnil že v svoji odločbi št. 090-243/2020/3 z dne 19. 11. 2020, mora biti organ kot javni zavod zagotovo podvržen transparentnosti, saj je le na ta način mogoč učinkovit nadzor nad delovanjem organa, vendar pa je treba hkrati zagotavljati, da lahko organ izvaja javnopravne naloge, za katere je pristojen. Postavlja se torej vprašanje, kako daleč v postopek izvajanja ocenjevanja oz. nadzora akreditiranega organa je mogoče poseči zaradi pravice javnosti, da se seznani z delom organa, ne da bi hkrati posegli v zaupnost informacij, ki jih organ pridobi pri svojem delu in so nujne, da organ lahko sprejme odločitev, ali bo izdal akreditacijsko listino ali ne. IP ob tem poudarja, da pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkreten dokument oz. del dokumenta.
Glede na to, da je prosilka pri dostopu do zahtevanih informacij usmerjena zlasti v odpravo konkretnega poročila akreditiranega organa, ki je izvajal meritve hrupa, s katerim se ne strinja, kar pomeni, da prosilka argumente veže na obstoj zasebnega interesa, zato že iz tega razloga javni interes ni izkazan, pri čemer pa je ključno, kot je pojasnjeno že zgoraj, da odprava omenjenega poročila ni v pristojnosti organa, zato tudi s prostim dostopom do obravnavanega poročila o ocenjevanju tega ne bi bilo mogoče spremeniti.
Pri tem je po drugi strani z vidika javnega interesa pomembno, da akreditacija učinkovito ščiti javni interes, saj pomeni dokaz o usposobljenosti, verodostojnosti in zanesljivosti, kar omogoča nadzor trga, z vidika višje ravni kakovosti blaga in storitev, zato je zagotovo v javnem interesu, da organ, ki je pristojen za izdajo akreditacijskih listin, s strani akreditiranih organov pridobi vse potrebne informacije, kar pa bi bilo s prostim dostopom do poročila o ocenjevanju lahko omejeno ali celo onemogočeno, zato bi razkritje zahtevane informacije dejansko delovalo v nasprotju z javnim interesom. Akreditirani organi morajo namreč za pridobitev listine vložiti veliko truda, znanja in sredstev, zato utemeljeno pričakujejo, da bo organ v postopku ocenjevanja, varoval njihove poslovne skrivnosti.
O interesu javnosti bi potencialno lahko govoril, če bi zahtevana informacija npr. kazala na nepravilnosti organa v postopku ocenjevanja, česar pa IP ni ugotovil, prav tako pa slednjega ni zatrjevala niti izkazala prosilka. Prav tako po oceni IP niso izkazane okoliščine oziroma ni pojasnjeno, kako bi razkritje vsebine poročila o ocenjevanju omogočilo večjo kredibilnost dela organa, oziroma zakaj bi bila javna razprava o delu organa brez omenjenega poročila o ocenjevanju onemogočena oziroma pomembno omejena, če pa je bistvena ugotovitev organa prosto dostopna oz. znana (tudi prosilki), to je potrditev usposobljenosti ZVD-ja in njegovo nadaljnjo vzdrževanje obsega akreditacije, kar tudi vpliva na presojo stopnje pomembnosti zahtevanih informacij za javno razpravo.
Po presoji navedenih okoliščin oziroma tehtanju javnega interesa med pravico dostopa na eni strani ter varstvom poslovne skrivnosti na drugi strani, je IP odločil, da v konkretnem primeru interes javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, do razkritja zahtevanih informacij ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa iz razloga, da se podatki zavarujejo zaradi varstva poslovne skrivnosti. To seveda ne pomeni, da zahtevane informacije, ob drugačnem dejanskem stanju in drugem časovnem faktorju, ne bi mogle biti prosto dostopne na podlagi testa javnega interesa.
V konkretnem primeru je IP še presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) in prosilki omogočiti delni dostop do zahtevane dokumentacije. Na podlagi preučitve dejanskega stanja IP ugotavlja, da ne obstajajo možnosti za delni dostop, ker se v prejšnjih odstavkih navedeni razlogi za obstoj izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja nanašajo na zahtevane dokumente v celoti.
Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilke pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
samostojna svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka
[1] https://www.findinfo.si/download/razno/761d313c27b5103dc7b8.pdf
[2] Enako je zapisano v Direktivi 2016/943