prosilec - Slovenska akreditacija

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do dokumentacije, iz katere izhajajo razlogi za odvzem oziroma začasni odvzem akreditacije in razlogi pritožb za konkretni akreditacijski organ, in sicer iz razloga zaupnosti. V pritožbenem postopku je IP pritrdil odločitvi organa, da je dolžan zagotoviti varovanje zaupnosti podatkov strank – akreditiranih organov in varovanje identitete pritožnika. IP je z vpogledom v zahtevane dokumente ugotovil, da gre za informacije, ki izkazujejo podatke o pritožniku (prijavitelju) in akreditiranem organu. V tej zvezi je IP ugotovil obstoj izjem varstva tajnosti vira po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ in varstva podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je posebej poudaril, da gre sicer res za dokumente, ki jih je izdelal organ, ki je javni zavod, vendar je treba pri tem upoštevati specifičnost dela organa, ki postopka ocenjevanja ne more izvesti, brez da bi mu akreditiran organ posredoval »notranje« informacije o svojem delu, znanju, organizaciji, z namenom dokazati izpolnjevanje zahtev. Slednje pa temelji na zaupanju, kot to izhaja iz ZAkr in Uredbo (ES) št. 765/2008. IP je pritožbo zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-403/2025/7

Datum: 12. 2. 2026

Informacijski pooblaščenec po svetovalki informacijske pooblaščenke mag. Vanji Zrimšek, po pooblastilu št. 100-4/2013/111 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi (dalje prosilec) z dne 29. 8. 2025, zoper odločbo Slovenske akreditacije, Pot k sejmišču 30a, 1000 Ljubljana  (v nadaljevanju: organ), z dne 25. 8. 2025, št. 090-0001/2025-0003, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilca z dne 29. 8. 2025 zoper odločbo Slovenske akreditacije z dne 25. 8. 2025, št. 090-0001/2025-0003, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je dne 11. 8. 2025 po elektronski poti na organ naslovil zahtevo po ZDIJZ, v kateri je zaprosil, da mu organ v elektronski obliki posreduje naslednje informacije:

1.     Kolikokrat je bila zoper družbo vložena pritožba ter vzrok pritožbe;

2.     Kolikokrat je bila družbi s strani organa odvzeta akreditacija ter kolikokrat začasno odvzeta akreditacija;

3.     Razloge za vsak posamezen odvzem oziroma začasni odvzem akreditacije in razloge za pritožbe;

4.     Celotno dokumentacijo, iz katere izhajajo razlogi za odvzem oziroma začasni odvzem akreditacije in razlogi pritožb.

(2) Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-0001/2025-0003 z dne 25. 8. 2025, s katero je v prvi točki izreka odločil, da se ugodi zahtevi pod točko dve, in sicer tako, da se mu posreduje podatek o številu začasnih odvzemov akreditacije družbo r in število preklicev akreditacije. Gre za dva začasna odvzema akreditacijske listine št. LP-077: odvzem 10. 7. 2025, ki je začel učinkovati 28. 7. 2025, link do podatka: / in 30. 10. 2008, ko je bila sprejeta odločitev o delnem začasnem odvzemu obsega za področje elektromagnetnih sevanj. Preklicev akreditacije LP- 077 na osnovi ugotovitev organa ni bilo. V drugi točki izreka je organ odločil, da se zavrne zahteva prosilca za posredovanje informacij javnega značaja, ki so v njegovi zahtevi z dne 11.8. 2025 navedene pod točko ena, tri in štiri. Organ je še odločil, da prosilec sam nosi svoje stroške postopka.

(3) V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilca in določbe ZDIJZ ter navedel, da je ugodil zahtevi iz točke dve in prosilcu posredoval informacijo o številu začasnih odvzemov akreditacijske listine št. LP-077 (gre za dva začasna odvzema) in številu preklicev akreditacije LP-077 na osnovi ugotovitev SA (ni bilo preklicev akreditacije). Organ je nadalje navedel, da je prosilec v točki ena, tri in štiri zahteve, želel podatek o številu pritožb ter vzrokih, pripravo razlogov za vsak posamezen odvzem oziroma začasni odvzem akreditacije in razlogov za pritožbe in celotno dokumentacijo, iz katere izhajajo razlogi za odvzem oziroma začasni odvzem akreditacije in razlogi pritožb. Uredba št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (v nadaljevanju: Uredba 765/2008) v 8. členu, točka 4 določa, da mora nacionalni akreditacijski organ, v primeru Republike Slovenije je to organ, z ustreznimi dogovori zagotoviti zaupnost pridobljenih podatkov v postopkih akreditiranja. Zakon o akreditaciji (ZAkr) v 5. členu določa, da se organizacija in delovanje organa ter postopki akreditiranja, ki jih vodi organ, opredeli v njenem aktu o ustanovitvi, statutu in drugih splošnih aktih, ki morajo temeljiti na ustreznih nacionalnih, evropskih in mednarodnih standardih ter dokumentih evropskih in mednarodnih organizacij za standardizacijo. Na podlagi določbe točke 8.1 standarda SIST EN ISO/IEC 17011:2018, katerega uporaba je za organ skladno z določbo 11. člena Uredbe 765/2008 in 5. člena ZAkr obvezna, je organ zavezan vse informacije, pridobljene v akreditacijskem postopku, obravnavati kot zaupne. Področje zaupnega obravnavanja informacij je skladno z določbo 5. člena ZAkr urejeno tudi v Statutu organa, izdaja 4 z dne 5. 10. 2021, ki ga je sprejel Svet organa s soglasjem ustanovitelja (sklep Vlade RS štev. 01403-38/2016/3 z dne 4. 10. 2016) in v dokumentu S03 Pravila akreditiranja, izdaja 45 z dne 29. 5. 2025, (točka 2.2), ki ga je na osnovi mednarodnih zahtev za akreditacijo in v skladu z  določbo 17. člena Statuta organa, sprejel Svet organa. Statut organa v 40. členu izrecno določa, da so javnosti dostopne vse informacije o delu organa, z izjemo tistih podatkov oz. dokumentov, ki so skladno z akreditacijskimi pravili opredeljeni kot podatki zaupne narave in imajo naravo poslovne skrivnosti. Organ je kot ključno v danem primeru izpostavil naslednje: Iz določb ZDIJZ izhaja, da izjeme iz 6. člena ZDIJZ veljajo, če tako določa zakon. Uredba 765/2008, ki predstavlja temelj za delovanje organa, je neposredno uporabljiva, zaradi česar ima v slovenskem pravnem redu pravno naravo zakona. Uredba 765/2008 v 4. točki 8. člena od nacionalnih akreditacijskih organov zahteva zaupnost pridobljenih podatkov, kar pa je operacionalizirano v standardu SIST EN ISO/IEC 17011:2018, ki se kot blanketni predpis uporablja na podlagi 11. člena Uredbe 765/2008. Navedeni člen namreč od nacionalnih akreditacijskih organov zahteva, da dokažejo skladnost delovanja s harmoniziranimi standardi, sklic na katere je bil objavljen v Uradnem listu Evropske Unije. Eden od teh standardov, ki veljajo na podlagi Uredbe, je tudi standard SIST EN ISO/IEC 17011:2018, ki v 8.1. členu določa zaupnost informacij in je opredeljen tudi v Uradnem listu Evropske Unije. Na ta način je nesporno jasno, da Uredba 765/2008 vsebuje zahtevo po zaupnosti informacij, saj je standard SIST EN ISO/IEC 17011:2018 s tem postal del evropskega in posledično tudi slovenskega pravnega reda. Zaupnost informacij je izjemnega pomena tudi po sami vsebini in namenu akreditacije, saj je bistvo akreditacije v popolnem zaupanju med akreditacijskim organom in stranko. Slednja namreč akreditacijskemu organu posreduje zaupne in občutljive informacije, ki predstavljajo poslovno skrivnost skladno z Zakonom o poslovni skrivnosti, tudi zaradi zavedanja, da akreditacijski organ teh informacij ne bo ponudil na trgu. Samo na ta način je mogoče zagotavljati visoke standarde proizvodov oziroma storitev, kršitev določb o zaupnosti podatkov pa bi nedvomno povzročilo ogromno škodo evropskemu in ne nazadnje slovenskemu gospodarstvu. Glede na vse zgoraj navedeno gre za podatke oz. dokumente, ki jih je organ pridobil o akreditiranem organu v postopku akreditiranja ter jih je skladno z določbo 4. točke 8. člena Uredbe 765/2008, 5. člena ZAkr, točke 8.1 standarda SIST EN ISO/IEC 17011:2018 in Pogodbe o vzpostavitvi in vzdrževanju akreditacije, sklenjene z akreditiranim organom, dolžan obravnavati kot zaupne. V skladu z navedenim je organ odločil, da se prosilcu v okviru zahtev iz točke ena, tri in štiri ne dovoli dostopa do podatkov in dokumentov, s katerimi razpolaga in ki se nanašajo na obravnavanje informacij o delu akreditiranega organa. Zahteva prosilca se tako nanaša na podatke, ki v skladu Uredbo 765/2008 in tudi ZAkr, standardom SIST EN ISO/IEC 17011:2018, Statutom organa in Pravili akreditiranja štejejo za zaupne in jih torej prosilcu v skladu z načelom primarnosti evropskega prava ni mogoče posredovati. Glede na navedeno je organ glede točke ena, tri in štiri sprejel odločitev, da se skladno s 6. členom ZDIJZ zahteva prosilca zavrne v delu, kot izhaja iz izreka te odločbe.

(4) Prosilec je dne 29. 8. 2025 na IP naslovil pritožbo, da mu je organ zavrnil dostop do dokumentacije, iz katere izhajajo razlogi za začasen odvzem akreditacije družbi. Vztraja pri dostopu do informacij iz točke štiri zahteve, in sicer zahteva vso dokumentacijo in razloge za začasen odvzem akreditacijske listine št. LP-077. IP je z dopisom z dne 1. 9. 2025, št. 092-192/2025/2 pritožbo odstopil v preizkus organu.

(5) Organ je z dopisom z dne 3. 9. 2025, št. 090-0001/2025-006 odstopil pritožbo prosilca s prilogami v reševanje IP. Ob tem je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.  

Pritožba ni utemeljena.

(6) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo organa v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka, in ali ni prekršen materialni zakon.

Glede predmeta presoje in kriterija materializirane oblike

(7) IP ugotavlja, da prosilec v pritožbi izrecno vztraja pri dostopu do »dokumentacije in razlogih za začasen odvzem akreditacijske listine št. LP-007«, zato so zgolj navedene informacije predmet presoje IP, v preostalem delu pa je odločitev organa postala dokončna in pravnomočna in ni predmet tega pritožbenega postopka. IP pa ob tem še dodaja, da vloga, s katero prosilec zahteva določena ravnanja od organa ali odgovore na vprašanja, ni pravica po ZDIJZ.

(8) Organ je v izpodbijani odločbi dostop do zgoraj navedene dokumentacije zavrnil, ne da bi se sploh opredelil do kriterija materializirane oblike, torej ali z zahtevanimi dokumenti razpolaga in jih konkretno opredelil. Z namenom popolne ugotovitve dejanskega stanja in načela materialne resnice je IP z dopisom z dne 4. 9. 2025, št. 090-403/2025/2 organ pozval, da se konkretno opredeli, katere dokumente je prepoznal kot predmet zahteve in jih določno opredeli (dokument št. z dne, naslov dokumenta) ter jih posreduje IP v celoti, brez prekritih podatkov. Organ je odgovoril z dopisom z dne 10. 9. 2025, št. 090-0001/25-0011, v katerem je glede četrte točke zahteve prosilca navedel, da razlogi za začasni odvzem izhajajo iz dveh dokumentov: št. 3151-0158/24-0030 z dne 17. 3. 2025 (obrazložitev odločitve) in št. 3158-0002/25-0029 z dne 10. 7. 2025 (obrazložitev prizivne odločitve). Razlog pritožbe izhaja iz dokumenta št. 092-0004/18-0001 (pritožba na meritev). Organ je ob tem navedel, da je vse priložene dokumente, razen Priloge k akreditacijski listini LP-077 (št. 3158-0158/10-0023), prepoznal v skladu s pravili akreditiranja kot zaupne narave in jih prosilcu ni mogel razkriti. Glede na navedeno IP ugotavlja, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in jih je tudi posredoval IP, prav tako sodijo v delovno področje organa. Sporno pa je vprašanje, ali je organ utemeljeno dostop zavrnil zaradi zaupnosti.  

Glede delovanja organa in zaupnosti podatkov

(9) Kot je izpostavil že organ v izpodbijani odločbi, njegovo delovanje in organizacijo ter postopki akreditiranja, ki jih vodi Slovenska akreditacija, opredeljujejo akt o ustanovitvi, statut in drugi splošni akti, ki morajo temeljiti na ustreznih nacionalnih, evropskih in mednarodnih standardih ter dokumentih evropskih in mednarodnih organizacij za akreditacijo (prvi odstavek 5. člena ZAkr). IP tako ugotavlja, da je treba v obravnavanem primeru poleg ZAkr upoštevati relevantne dokumente evropskih oziroma mednarodnih organizacij za akreditacijo ter ustrezne podzakonske akte, na katere se je skliceval tudi organ. Z vidika zaupnosti podatkov se zato IP v izogib ponavljanju sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe, v katerih je organ povzel določbe, ki od organa zahtevajo zagotavljanje zaupnosti pridobljenih podatkov (četrta točka 8. člena Uredbe (ES) št. 765/2008[1], Standard SIST EN ISO/IEC 17011:2018 (člen 8.1[2]) ter 40. in 41. člen Statuta organa[3]).

(10) Upoštevaje navedene določbe IP pritrjuje odločitvi organa, da je dolžan zagotoviti varovanje zaupnosti podatkov strank – akreditiranih organov in varovanje identitete pritožnika. IP namreč z vpogledom v zgoraj navedene dokumente ugotavlja, da gre za informacije, ki izkazujejo podatke o pritožniku (prijavitelju) in akreditiranem organu. V tej zvezi je IP izpostavil izjemi: varstvo tajnosti vira po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ in varstvo podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Glede izjeme varovanja tajnosti vira

(11) Gre za določbo v ZDIJZ, s katero je zakonodajalec omogočil varovanje vira prijave na način, da organ zavrne dostop, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira (tretji odstavek 5.a člena ZDIJZ). Navedeno nedvomno kaže na velik pomen varovanja prijaviteljev. Vsak posameznik ima namreč zakoniti interes oziroma pravico, da v primeru zaznave kršitve z določenim domnevnim ravnanjem oziroma opustitvijo drugega to naznani pristojnim organom. Pobude prijaviteljev, fizičnih ali pravnih oseb, so torej v javnem interesu. Takšne prijavitelje, ki s prijavo zasledujejo cilj spoštovanja predpisov in v tem smislu vzpostavitve zakonitega stanja, je zato treba zaščititi. Tajnost vira pritožnika izrecno določa že standard SIST EN ISO/IEC 17011:2018, zato je mogoče nedvomno ugotoviti, da področna zakonodaja to vprašanje ureja in da določa varstvo vira informacije. IP je zato sledil odločitvi organa, da je treba dostop do dokumenta: pritožba, št. 092-0004/18-0001, zavrniti, saj izkazuje vir prijave, pri čemer po presoji IP, delni dostop ni mogoč.

Glede izjeme poslovne skrivnosti

(12) Za poslovno skrivnost, kot izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti (ZPosS). Pojem poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki kumulativno izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

(13) IP je torej v nadaljevanju presojal zahtevana dokumenta št. 3151-0158/24-0030 z dne 17. 3. 2025 (obrazložitev odločitve) in št. 3158-0002/25-0029 z dne 10. 7. 2025 (obrazložitev prizivne odločitve) z vidika obstoja zgoraj navedenih treh zahtev, ki opredeljujejo poslovno skrivnost. Ob tem IP posebej izpostavlja, da izrek določitve ni predmet presoje, saj je prosilec izrecno zahteval »dokumentacijo, iz katere izhajajo razlogi za odvzem oziroma začasni odvzem akreditacije«, kar je v obrazložitvi odločitve. Poleg tega pa prosilec v tem delu niti nima pravovarstvenega interesa, saj je s samo odločitvijo organa seznanjen z dostopom do Priloge k akreditacijski listini LP-077. IP z vpogledom v dokumenta ugotavlja, da imata na prvi strani oznako »zaupno«, prav tako je zaupnost informacij iz akreditacijskih postopkov določena tako v mednarodnih in podzakonskih aktih, ki zavezujejo organ pri njegovem delu (povzeto zgoraj), kot s samo pogodbo, ki jo je organ sklenil s svojo stranko, akreditacijskim organom. Tudi pogodbeno določilo o poslovni skrivnosti je namreč mogoče šteti kot pisno odredbo po tretji alineji prvega odstavka v povezavi z drugim odstavkom 2. člena ZPosS. Veljavni nabor teh splošnih aktov organa je dostopen na spletni povezavi https://www.slo-akreditacija.si/akreditirani-organi/splosni-akti-sa-ki-urejajo-zahteve-za-akreditacijo-in-pravila-akreditiranja/ oziroma na povezavi https://www.slo-akreditacija.si/o-nas/informacije-javnega-znacaja/splosni-podatki/ pod točko G (te splošne akte vodi organ kot javno evidenco). Na tak način je vzpostavljena povezava pogodbe s strankami z zahtevami dokumenta S03 - Pravila akreditiranja, kar je razvidno tudi iz vsebine drugega odstavka 2. Poglavja, citirano: »Ta dokument je eden od splošnih aktov SA, ki urejajo zahteve za akreditacijo in pravila akreditiranja in jih SA vodi kot javno evidenco. Njegova določila so sestavni del pogodb o vzpostavitvi in vzdrževanju akreditacije, ki jih SA sklepa s strankami. Veljavne izdaje splošnih aktov SA, ki urejajo zahteve za akreditacijo in pravila akreditiranja, so dostopne na sedežu SA in objavljene na spletnem mestu SA.«. Nadalje je tudi iz četrtega odstavka poglavja 2.2 dokumenta S03­ - Pravila akreditiranja razvidno, da sta se organ in stranka pogodbeno zavezali, da je obveznost organa, da zagotavlja zaupnost podatkov v postopku akreditiranja, ki veljajo kot poslovna skrivnost v skladu z ZPosS ter jih je organ dolžan obravnavati kot zaupne skladno z Uredbo (ES) št. 765/2008 in standardom SIST EN ISO/IEC 17011:2018 ter jih sme uporabljati samo znotraj sistema akreditiranja, kar velja ves čas trajanja pogodbe o vzpostavitvi in vzdrževanju akreditacije in tudi po njenem prenehanju. Glede na navedeno IP ocenjuje, da sta izpolnjeni prva in tretja alineja prvega odstavka 2. člena ZPosS, torej, da gre za informacije, ki niso splošno znane in da so zagotovljeni ukrepi, da se zaupnost ohrani. Organ je namreč dolžan varovati podatke kot zaupne po ZAkr, statutu, pogodbah ter seveda po mednarodnih pravilih. Temu ustrezno so tudi dokumenti označeni kot »ZAUPNI«. Informacije pa morajo poleg navedenega imeti še »tržno vrednost« kot tretji pogoj za obstoj poslovne skrivnosti. V zvezi s tržno vrednostjo je predlagatelj zakona v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti)«. IP je sledil odločitvi organa, da gre za podatke, ki jih je mogoče opredeliti kot poslovne informacije, ki imajo tržno vrednost, saj se nanašajo na konkretni akreditiran organ, torej poslovni subjekt, ki nastopa na trgu. V dokumentih so dejansko občutljivi notranji podatki akreditiranega organa, opisani so procesi delovanja na sistemskem in strokovnem področju, kar je vse predmet ocenjevanja in preizkusa oziroma akreditiranje, ali je akreditiran organ še vedno usposobljen za izvajanje opredeljenih nalog na področju ugotavljanja skladnosti, kar na konkurenčnem trgu pomeni, da imetnik akreditacijske listine lahko pridobi boljši tržni položaj in dosega višjo ceno za svojo storitev. In obratno, če akreditiran organ listino izgubi, lahko izgubi tudi svojo konkurenčnost. Zato ni dvoma, da imajo strokovna znanja in izkušnje, ki izhajajo iz zahtevane dokumentacije, dejansko tržno vrednost in bi razkritje škodovalo poslovnim in finančnim interesom ter konkurenčni sposobnosti akreditiranega organa. Res je sicer, da gre za dokumente, ki jih je izdelal organ, ki je javni zavod, vendar je treba pri tem upoštevati specifičnost dela organa, ki postopka ocenjevanja ne more izvesti, brez da bi mu akreditiran organ posredoval »notranje« informacije o svojem delu, znanju, organizaciji, z namenom dokazati izpolnjevanje zahtev. Slednje pa temelji na zaupanju, saj kot že navedeno izhaja iz ZAkr, ki določa, da je Slovenska akreditacija dolžna skleniti pogodbo z vsako pravno ali fizično osebo, ki želi pridobiti akreditacijo in z njo opredeliti pravice in obveznosti pogodbenikov ter izvajanje postopkov akreditiranja (6. čl.), se je organ skladu z mednarodnimi pravili in tudi s pogodbo zavezal, da bo vse informacije, pridobljene o akreditiranem organu v postopku akreditiranja, obravnaval kot zaupne in jih ne bo posredoval tretji strani, razen statusa akreditiranega organa in obsega akreditacije. Glede na navedeno predstavljajo vsi podatki, ki jih v postopku akreditiranja pridobi organ, razen akreditacijske listine in obsega akreditacije, poslovno skrivnost in jih je organ dolžan obravnavati kot zaupne skladno z Uredbo (ES) št. 765/2008 ter jih sme uporabljati samo znotraj sistema akreditiranja.

(14) IP tako zaključuje, da zahtevane informacije predstavljajo podatke o poslovanju akreditacijskega organa, ki izpolnjujejo vse pogoje poslovne skrivnosti. Ob tem IP pripominja, da organ sicer spada med javne zavode, vendar se v obravnavanem primeru specifičnost ureditve dela organa kaže v tem, da je dolžan varovati kot zaupne vse informacije, ki jih pridobi v postopku akreditiranja, zato lahko v okviru obravnave pritožbe pritožniku posreduje le javno dostopne podatke o akreditaciji akreditiranega organa (tj. status akreditacije in obseg akreditirane dejavnosti), ne pa tudi drugih podatkov iz postopka akreditiranja posameznega akreditiranega organa. Povedano drugače, organ lahko javnost ali pa pritožnika seznani le s tem, da je postopek obravnave zaključen oziroma z morebitno spremembo statusa ali obsega akreditacije akreditiranega organa, s čimer je prosilec v obravnavanem primeru tudi seznanjen. Informacije, ki jih pridobi v okviru pritožb, upošteva organ v postopku akreditiranja oziroma nadzora nad akreditiranim organom, na katerega se pritožba nanaša, ki pa so, kot že navedeno, zaupne oziroma predstavljajo poslovno skrivnost, kar pomeni, da je podana izjema po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ[4].

(15) Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

(16) V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

[1] UREDBA (ES) št. 765/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (v nadaljevanju: Uredba (ES) št. 765/2008).

[2] Člen 8.1 Standarda: Akreditacijski organ je na podlagi pravno izvršljivih sporazumov odgovoren za upravljanje vseh informacij, pridobljenih ali ustvarjenih med postopkom akreditacije. Akreditacijski organ mora organ za ugotavljanje skladnosti vnaprej obvestiti o informacijah, ki jih namerava dati v javno domeno. Razen informacij, ki jih organ za ugotavljanje skladnosti da v javnost, oziroma po dogovoru med akreditacijskim organom in organom za ugotavljanje skladnosti (npr. odgovarjanja na pritožbe), se upoštevajo vse druge informacije, pridobljene v postopku akreditacije, kot lastniške informacije in se štejejo za zaupne. Informacije o organu za ugotavljanje skladnosti, pridobljene iz virov, ki niso od organa za ugotavljanje skladnosti (npr. pritožnik, regulatorji) morajo biti zaupne med ocenjevalnim organom skladnosti in akreditacijskim organom. Vir teh informacij je zaupen podatek akreditacijskemu organu in se ne posreduje organu za ugotavljanje skladnosti, razen če se s tem strinja vir.Kadar mora akreditacijski organ po zakonu ali pooblaščen s pogodbenimi dogovori izdati zaupne informacije, mora organ za ugotavljanje skladnosti, razen če to prepoveduje zakon, biti obveščen o posredovanih informacijah.

[3] 40. člen: Delo SA je javno. Javnosti so dostopne vse informacije o delu SA, razen podatkov in dokumentov, ki so v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17011 in drugimi mednarodnimi zahtevami za akreditacijo ter akreditacijskimi pravili opredeljeni kot zaupni podatki in poslovna skrivnost ali so izrecno opredeljeni kot državna, vojaška, poslovna, strokovna ali druga tajnost, ter vsi podatki, ki so varovani v skladu s predpisi o varovanju osebnih podatkov.

41. člen: Kot zaupni se štejejo in obravnavajo vsi podatki, ki jih SA dobi od strank ali o strankah v postopkih akreditiranja, so izrecno opredeljeni kot državna, vojaška, poslovna, strokovna ali druga tajnost. Zaupnost lahko opredeljuje zakon, podzakonski predpisi, splošni akt SA ali pogodba. Prav tako se za zaupne štejejo vsi podatki, ki so varovani po predpisih, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, razen podatkov, kateri so akreditirani organi, in o obsegih podeljenih akreditacij. Zaupni podatki veljajo za poslovno skrivnost in ne smejo biti sporočeni tretjim osebam brez pisnega soglasja stranke, razen če je obveznost sporočanja podatkov določena z zakonom ali predpisom na njegovi podlagi.

Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka so zaupni tudi podatki, ki so izrecno predeljeni kot državna, vojaška, poslovna, strokovna ali druga tajnost. Zaupnost lahko opredeljuje zakon, podzakonski predpisi, splošni akt SA ali pogodba.

Delavci in člani organov SA morajo varovati zaupne podatke, s katerimi se seznanijo pri svojem delu. Sporočanje zaupnih podatkov nepooblaščenim osebam je hujša kršitev delovne obveznosti delavca, storilec pa je odgovoren za posledice takega dejanja.

[4] V skladu s prakso IP: odločba št. 090-229/2021/12 z dne 24. 12. 2021, odločba št. 090-4/2021/9 z dne 3. 3. 2021