prosilec - Občina Vojnik

POVZETEK:

Organ je v zvezi z zahtevanimi informacijami glede morebitnega konflikta interesov zaradi tega, ker je soproga izbranega kandidata zaposlena na eni izmed občin ustanoviteljic redarstva, prosilcu pojasnil, da je bila imenovana komisija, ki je bila sestavljena iz zaposlenih več občin ustanoviteljic, ustni razgovor s kandidatom sta skupaj opravila župana Občine Vojnik in Občine Zreče, izbrani kandidat pa je bil edini med prijavljenimi, ki je izpolnjeval vse pogoje z javnega natečaja. Kot je pojasnil organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ti podatki deloma izhajajo tudi iz dokumentacije, ki mu je bila posredovana. Prav tako je organ pojasnil, da se del zahtevanih podatkov (število prijav, ocena ustreznosti glede na razpis ter utemeljitev izbire) nahaja v Poročilu natečajne komisije, ki jo je tudi posredoval prosilcu. IP glede na vse navedeno nima razloga za dvom, da organ razpolaga z drugimi dokumenti, kot tistimi, ki jih je prosilcu že posredoval. Glede dostopa do informacij o neizbranih kandidatih, IP pojasnjuje, da gre za varovane osebne podatke, za katere ni podane pravne podlage za razkritje. Prav tako v zvezi z zatrjevanim javnim interesom  za razkritje podatkov o neizbranih kandidatih, IP ugotavlja, da ta ni podan.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-336/2025/2

Datum: 16. 10. 2025

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 16. 7. 2025, zoper odločbo Občine Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik (v nadaljevanju: organ), št. 090-0018/2025-2 z dne 16. 7. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 16. 7. 2025 zoper odločbo Občine Vojnik, št. 090-0018/2025-2 z dne 16. 7. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 17. 6. 2025 na organ vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje informacij, povezanih z zaposlitvijo redarja pri Medobčinski inšpekciji in redarstvu za občine Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje, Vojnik in Zreče: kopijo celotne razpisne dokumentacije, podatke o vseh prijavljenih kandidatih (število prijav, morebitne njihove delovne izkušnje, dosežena izobrazba, ocena ustreznosti glede na razpis), utemeljitev izbire konkretnega kandidata (vključno z oceno njegove kandidature in razlogi, zakaj je bil izbran pred drugimi prijavljenimi), zapisnike komisije oziroma organov, ki so sodelovali pri izboru (vključno z vsemi ocenami in komentarji, ki so bili podlaga za odločitev), informacije o tem, ali je bil obravnavan kakršenkoli konflikt interesov v zvezi s tem, da je soproga izbranega kandidata zaposlena v eni izmed občin ustanoviteljic redarstva in če, kako je bil ta konflikt obravnavan oziroma izločen iz postopka, ter jasno navedbo, ali je bila pri izbiri kandidata upoštevana ali prijavljena povezanost njegove soproge z občinsko upravo, ter če da, kdo je o tem odločal in na podlagi česa.

(2) Organ je o zahtevi prosilca dne 16. 7. 2025 izdal odločbo št. 090-0018/2025-2 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval dokumente s prekritimi varovanimi osebnimi podatki: sklep o imenovanju natečajne komisije, besedilo javnega natečaja, merila in metode za izbiro, poročilo natečajne komisije s prikritimi varovanimi osebnimi podatki, obvestilo o končanem javnem natečaju, izsek iz kataloga delovnih mest za delovno mesto občinski redar. V preostalem delu je zahtevo zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga ter prosilcu podal pojasnilo glede konflikta interesov.

(3) Dne 16. 7. 2025 je prosilec vložil pritožbo zoper odločitev organa, v kateri navaja, da je organ neutemeljeno zavrnil dostop do podatkov prijavljenih kandidatov, saj gre za opravljanje javne funkcije. Prav tako je organ nezadostno obrazložil konflikt interesa in ni podal dokazil, kako je bila zagotovljena transparentnost. Organ trdi, da podatki ne obstajajo v materializirani obliki, a hkrati priznava, da so vključeni v poročilo komisije. Meni, da je podan javni interes za razkritje podatkov o prijavljenih kandidatih.

(4) Organ odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 24. 7. 2025, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in sicer v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(6) IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, odgovorov, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo.

(7) Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve ali za potrebe prosilca pridobiti od drugih organov.

(8)  Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

(9) Organ je v zvezi z zahtevanimi informacijami glede morebitnega konflikta interesov zaradi tega, ker je soproga izbranega kandidata zaposlena na eni izmed občin ustanoviteljic redarstva, prosilcu pojasnil, da je bila imenovana komisija, ki je bila sestavljena iz zaposlenih več občin ustanoviteljic, ustni razgovor s kandidatom sta skupaj opravila župana Občine Vojnik in Občine Zreče, izbrani kandidat pa je bil edini med prijavljenimi, ki je izpolnjeval vse pogoje z javnega natečaja. Kot je pojasnil organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ti podatki deloma izhajajo tudi iz dokumentacije, ki mu je bila posredovana. Prav tako je organ pojasnil, da se del zahtevanih podatkov (število prijav, ocena ustreznosti glede na razpis ter utemeljitev izbire) nahaja v Poročilu natečajne komisije, ki jo je tudi posredoval prosilcu. IP glede na vse navedeno nima razloga za dvom, da organ razpolaga z drugimi dokumenti, kot tistimi, ki jih je prosilcu že posredoval (2. odstavek 10. člena ZInfP), poleg tega prosilec zgolj pavšalno navaja, da organ konflikta interesov in nematerializirane oblike ni v zadostni meri obrazložil. V zvezi s tem IP ponovno poudarja, da organi v postopku dostopa do informacij javnega značaja niso dolžni pripravljati pojasnil ali odgovorov na vprašanja prosilcev.

(10)         Glede dostopa do informacij o neizbranih kandidatih, IP pojasnjuje, da gre za varovane osebne podatke, za katere ni podane pravne podlage za razkritje. 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2).

(11)         Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

(12)         Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavlja ZDIJZ, ki v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, določa, da se ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada), dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. S sprejetjem te določbe se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Na podlagi prakse IP so podatki iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ tudi tisti podatki, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev in meril za delovno mesto. Namen določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu.[1]

(13)         Pri tem pa IP poudarja, da se določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ne razteza tudi na podatke o neizbranih kandidatih, saj ti niso sklenili delovnega razmerja v javnem sektorju oziroma ne opravljajo javne funkcije, niti niso porabniki javnih sredstev. Prijave neizbranih kandidatov namreč vsebuje osebne podatke, IP pa ni znana pravna podlaga, ki bi določala, da je te informacije dovoljeno posredovati javnosti kot informacije javnega značaja.[2] Poleg tega IP še dodaja, da iz Poročila natečajne komisije, ki je bilo prosilcu posredovano, izhaja število prijavljenih kandidatov, ter da  samo 1 kandidat izpolnjuje natečajne pogoje.

(14)         V zvezi z zatrjevanim javnim interesom[3] za razkritje podatkov o neizbranih kandidatih, IP ugotavlja, da ta ni podan. Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa javnega interesa je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test javnega interesa zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Javni interes za razkritje je na npr. močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd.. Pojem interesa javnosti tako ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko javni interes s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova javnega interesa torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa javnega interesa omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo javni interes za razkritje. Pri tem IP izpostavlja še stališče sodne prakse, iz katere izhaja, da bi bil javni interes glede razkritja podan, »če bi bile ogrožene take vrednote kot je npr. življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno«.^[4] Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Gre za tehtanje, s katerim mora organ oziroma IP pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno varovanimi osebnimi podatki. Bistveno pa je, da se test javnega interesa uporablja samo za konkreten primer, kar pomeni, da ga je potrebno ugotavljati vsakič sproti in glede na okoliščine konkretnega primera.

(15)         IP ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za osebne podatke kandidatov, ki so se prijavili na javni natečaj za razpisano delovno mesto redarja v medobčinskem inšpekcijskem organu, niso pa bili izbrani. Glede kandidatov, ki sklenejo delovno razmerje v javnem sektorju, že iz ZDIJZ in prakse IP izhaja, da so ti podatki javni. V konkretnem primeru IP meni, da ne gre za družbeno pomembno vprašanje, pri katerem bi bil nujen nadzor ali sodelovanje javnosti, oziroma bi bile ogrožene družbeno bistvene vrednote. Z razkritjem torej ne bi pripomogli k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Nedvomno bi bili za javnost zanimivi podatki o vseh prijavljenih kandidatov, vendar to hkrati ne pomeni, da je razkritje teh podatkov v javnem interesu. Pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do podatkov o vseh prijavljenih kandidatih, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkretne dokumente. Pavšalno sklicevanje prosilca na javni interes, po oceni IP v obravnavanem primeru ne zadostuje za razkritje podatkov prijavljenih kandidatov. Po mnenju IP torej niso podani dovolj tehtni argumenti, ki bi presegli razloge, na katerih v obravnavanem primeru temelji utemeljitev varstva osebnih podatkov.

(16)         Pritožba prosilca je tako neutemeljena, zato jo je potrebno na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrniti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(15) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(16) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah^[5] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Tako kaže tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (25. 6. 1997, Reports 1997-III) uveljavilo t.i. doktrino pričakovane zasebnosti. Po tej teoriji je potrebno tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja.

[2] Takšno stališče je IP zavzel že večkrat, npr. v odločbah št. 090-38/2011, 090-46/20013, 090-62/2017 in 090-199/2022.

[3] Test prevladujočega interesa javnosti je urejen v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka istega člena, dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonu določenih primerih, kamor pa varstvo osebnih podatkov ne sodi (opomba IP).

[4] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 1488/2011-95 in št. I U 199272010-28.

[5] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.