prosilec - Simbio, d.o.o.

POVZETEK:

Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil. Prosilec je nato vložil pritožbo zoper odločitev organa v delu, v katerem je organ zavrnil dostop do pogodbe o zakupu storitev varnostno - nadzornega centra za opravljanje storitev varovanja. V utemeljitvi svoje odločitve se je organ skliceval na navedbe stranskega udeleženca, da gre pri predmetni pogodbi za poslovno skrivnost. IP je tako v pritožbenem postopku presojal odločitev organa zgolj glede dostopa do te pogodbe in pritožbi prosilca v tem delu delno ugodil. IP je pri tem upošteval drugi in četrti odstavek 35. člena ZJN-3 ter 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V delu je tako dostop do predmetne pogodbe zavrnil zaradi izjem po 2. in 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker pa prosilec meni, da obstaja precejšen javni interes za dostop do predmetne pogodbe zaradi nadzora nad njeno veljavnostjo, saj stranski udeleženec najema že svoj primarni varnostno - nadzorni center, in se je IP opredelil tudi do testa interesa javnosti. Ob tehtanju vseh argumentov je IP ugotovil, da javni interes za razkritje celotne vsebine pogodbe ne prevlada nad interesom javnosti, da ti podatki ostanejo varovani kot poslovna skrivnost.

ODLOČBA:

Številka: 090-86/2022/5

Datum: 20. 4. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega in tretjega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 7. 3. 2022, zoper sklep družbe SIMBIO, družba za ravnanje z odpadki d.o.o., Teharska cesta 49, 3000 Celje (v nadaljevanju: organ), št. 1/2022/MTK z dne 18. 2. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 7. 3. 2022 se delno ugodi in se sklep družbe SIMBIO, družba za ravnanje z odpadki d.o.o., št. 1/2022/MTK z dne 18. 2. 2022, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu posredovati še fotokopijo Pogodbe o zakupu storitev Varnostno - nadzornega centra za opravljanje storitev varovanja v omrežju …, z dne 29. 12. 2020, na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:

- nazivu pogodbe in pogodbenih strankah na prvi strani pogodbe,

- določbe 1. člena, pri čemer prekrije podatke o pogodbenem partnerju na koncu tretje alineje,

- določbe 2. člena, in

- pogodbenih strankah na zadnji strani pogodbe, pri čemer prekrije podatke o imenu, priimku, podpisu in položaju podpisnika na strani družbe …..«.

2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je na podlagi ZDIJZ z zahtevo z dne 23. 12. 2021 zahteval od organa, da mu v obliki fotokopij posreduje sklenjeno pogodbo z vso pripadajoči korespondenco, ki jo je po pravnomočnosti odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila sklenil z izbranim ponudnikom na javnem naročilu »Opravljanje storitev fizičnega, tehničnega in požarnega varovanja«, pod referenčno številko dokumenta: JN-1442, s krajem izvedbe SIMBIO, družba za ravnanje z odpadki d.o.o., Teharska cesta 49, 3000 Celje, RCERO Celje, Bukovžlak 30, 3221 Teharje, Mestna tržnica Celje. Izbrani ponudnik je … (v nadaljevanju: stranski udeleženec).

Organ je s sklepom št. 1/2022/MTK z dne 2. 2. 2022 rok za odločitev o zahtevi podaljšal do 18. 2. 2022.

O zahtevi prosilca je nato odločil s sklepom št. 1/2022/MTK z dne 18. 2. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep), s katerim je zahtevi prosilca delno ugodil na način, da se prosilcu posreduje:

• Okvirni sporazum o izvedbi javnega naročila št. 10/JN-2021/S »Opravljanje storitev fizičnega, tehničnega in požarnega varovanja« z dne 28. 8. 2021 in Dodatek št. 1 k Okvirnemu sporazumu o izvedbi javnega naročila št. 10/JN-2021/5 »Opravljanje storitev fizičnega, tehničnega in požarnega varovanje z dne 11. 10. 2021 (v nadaljevanju: Okvirni sporazum), pri čemer se v 12. členu prekrije ime in priimek predstavnika sporazuma na strani izvajalca ter ime in priimek predstavnika sporazuma na strani naročnika;
• naročnikova »Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila«;
• ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika, pri čemer se prekrije naslednje varovane osebne podatke:
• ime in priimek kontaktne osebe za obveščanje ponudnika v obrazcu OBR-1 Podatki o ponudniku,
• številke, EMŠO in datumi rojstev zakonitih zastopnikov vseh obrazcih OBR-3 Izjava za pridobitev podatkov iz uradnih evidenc se prekrijejo,
• naslovi elektronskih pošt za obveščanje ponudnika ter imena in priimki kontaktnih oseb za obveščanje v vseh obrazcih OBR-5.2 Podatki o podizvajalcu,
• datum in kraj rojstva zastopnika v ESPD obrazcu za izbranega ponudnika, Del II: Informacije glede gospodarskega subjekta,
• naslov elektronske pošte, telefonska številka ter ime in priimek kontaktne osebe v ESPD obrazcu za družbo …., Del II: Informacije glede gospodarskega subjekta, A. Informacije o gospodarskem subjektu,
• datumi in kraji rojstev zastopnikov v ESPD obrazcu za družbo … Del II: Informacije glede gospodarskega subjekta, B. Informacije o predstavnikih gospodarskega subjekta,
• imen in priimek kontaktne osebe v ESPD obrazcu za družbo …, Del II: Informacije glede gospodarskega subjekta, A. Informacije o gospodarskem subjektu,
• datumi in kraji rojstev zastopnikov v ESPD obrazcu za družbo ..., Del II: Informacije glede gospodarskega subjekta, B. Informacije o predstavnikih gospodarskega subjekta,
• imena in priimke varnostnikov, navedenih za izvajanje fizičnega požarnega varovanja, na pooblastilu Republike Slovenije, Ministrstva za obrambo, Uprave RS za zaščito in varovanje,
• ime in priimek uslužbenca zavarovalnice na polici za zavarovanje poklicne odgovornosti,
• ime in priimek ter podpis predstavnika naročnika ter ime in priimek ter podpis predstavnika ponudnika, ki je izvedel ogled, na potrdilu o ogledu obstoječega stanja in predvidene lokacije predmeta naročila.

Dostop do Pogodbe o zakupu storitev Varnostno - nadzornega centra za opravljanje storitev varovanja v omrežju … (v nadaljevanju: Pogodba) pa je organ zavrnil v celoti. V utemeljitvi svoje odločitve je navedel, da je rok za odločitev podaljšal, saj je skladno s 44. členom ZUP s prejeto zahtevo seznanil izbranega ponudnika in njegova podizvajalca ter tako ni mogel odločiti v 20 delovnih dneh. Izbrani ponudnik je organu dne 27. 1. 2022 sporočil, da vstopa v predmetni postopek kot stranski udeleženec. Hkrati je navedel, da v skladu z 2. členom Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS)[1] kot poslovno skrivnost označuje  celotno ponudbeno dokumentacijo, vključno s ponudbo in vso pripadajočo korespondenco ter Pogodbo, oboje iz razloga, ker dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila niso javni, če vsebujejo poslovne skrivnosti, tajne in osebne podatke. Izbrani ponudnik je ponovno (prvič s prijavo na javno naročilo) posredoval tudi Sklep o določitvi poslovne skrivnosti. Podizvajalec … je 4. 2. 2022 izjavil, da vstopa v postopek kot stranski udeleženec, medtem ko se drugi podizvajalec ... o vstopu v postopek ni izjavil. Nadalje je organ izpostavil določbi prvega odstavka 1. in 4. člena ZDIJZ ter navedel, da gre v zadevnem primeru za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, zato je postopek vodil po določilih ZDIJZ. Predmet zahteve je sklenjena pogodba na podlagi izvedenega javnega naročila »Opravljanje storitev fizičnega, tehničnega in požarnega varovanja«, z vso pripadajočo korespondenco«. Gre za Okvirni sporazum, za katerega pa je organ ugotovil, da je že bil javno objavljen skladno s Pravilnikom o objavah pogodb s področja javnega naročanja koncesij in javno-zasebnih partnerstev[2], zato ne obstajajo razlogi, da organ prosilcu ne bi omogočil dostopa do njiju. Ker je sestavni del Okvirnega sporazuma tudi dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila in ponudbena dokumentacija, je organ presojal tudi dostop do le-te. Ugotovil je, da je »Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila« dokumentacija, ki jo je za namen oddaje predmetnega javnega naročila pripravil naročnik. Celotna dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila je bila javno objavljena na Portalu javnih naročil in Uradnem listu Evropske unije, zato je organ ocenil, da ne obstajajo razlogi, da prosilcu ne bi omogočil dostopa do nje. V nadaljevanju je bila predmet presoje organa ponudbena dokumentacija. Izbrani ponudnik je s Sklepom o določitvi poslovne skrivnosti kot poslovno skrivnost med drugim določil tudi celotno ponudbeno dokumentacijo, oddano v postopkih javnega naročanja ter z vstopom v predmetni postopek kot poslovno skrivnost ponovno opredelil celotno ponudbeno dokumentacijo, vključno s ponudbo in vso pripadajočo korespondenco ter pogodbo. Organ se je v nadaljevanju skliceval na izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki napotuje na Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanj: ZGD-1)[3], konkretno na 39. člen, ki določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z ZPosS. Glede na to, da se presoja nanaša na dokumentacijo, nastalo na podlagi izvedenega postopka javnega naročanja v letu 2021, je organ pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe ZPosS, konkretno določbe 2. člena ZPosS, ki opredeljujejo pojem poslovne skrivnosti. Upoštevaje določbo tretjega odstavka 2. člena ZPosS pa je organ upošteval tudi določbe Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3)[4], konkretno drugi in četrti odstavek 35. člena ZJN-3. Glede na to, da je izbrani ponudnik opredelil celotno ponudbeno dokumentacijo kot poslovno skrivnost, je organ njeno vsebino presojal in ugotovil, da je vsa ponudbena dokumentacija, z izjemo Pogodbe, javna. Organ je namreč ugotovil, da ta dokumentacije vsebuje podatke, ki so javni na podlagi določbe drugega odstavka 35. člena ZJN-3, prav tako pa je zadevno javno naročilo zaključeno s pravnomočno odločitvijo o oddaji javnega naročila, kar pomeni, da je ponudbena dokumentacija javna tudi po četrtem odstavku 35. člena ZJN-3. Organ v tej dokumentaciji tudi ni našel informacij, ki bi ustrezale zahtevam za določitev poslovne skrivnosti, kot jih določa ZPosS. Pri pregledu Pogodbe pa je organ ugotovil, da ta vsebuje poslovne informacije, ki imetniku omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu, informacije imajo tudi svojo tržno vrednost, saj bi razkritje škodovalo tako poslovnim kot finančnim interesom stranskega udeleženca. Dostop do te pogodbe je zato organ zavrnil. V nadaljevanju je organ preveril še, ali je dostop do zahtevanih podatkov potrebno zavrniti na podlagi katerega izmed enajstih zakonsko določenih razlogov iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je po pregledu vsebine zahtevanih dokumentov ugotovil, da ti vsebujejo osebne podatke. Obdelava osebnih podatkov pa je zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ je poleg te pravne podlage upošteval tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Upoštevaje navedeno je tako ugotovil, da posamezni dokumenti obsegajo varovane osebne podatke, za katere je odločil, da jih prekrije, kot to izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa, ker za njihovo razkritje javnosti ne obstaja pravna podlaga, ali pa bi njihovo razkritje pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ker je torej ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke in jih je mogoče izločiti iz dokumentov, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost na podlagi 7. člena ZDIJZ, je organ odločil, da se te informacije izločijo iz dokumenta, prosilca pa se z vsebino preostalega dela dokumenta seznani (t.i. delni dostop). Organ je dodal še, da je prosilec vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, kar pomeni, da mu je organ v zvezi z dokumenti omogočil dostop in ne tudi ponovne uporabe kot je npr. spletna objava dokumentov.

Prosilec je zoper sklep organa vložil pritožbo z dne 7. 3. 2022, ker meni, da mu je organ nezakonito zavrnil dostop do Pogodbe, zato IP poziva, naj odloči o zahtevi prosilca. Po njegovem mnenju organ v izpodbijanem sklepu ni zadostno utemeljil razloga, zakaj vsebina Pogodbe omogoča ponudniku konkurenčno prednost in uspešnost na trgu, hkrati pa se ni opredelil do možnosti, da bi komercialno občutljive podatke v Pogodbi zakril, kot je to storil z osebnimi podatki v drugih dokumentih, ki jih je organ prosilcu razkril. Obseg storitev, ki jih … opravlja za stranskega udeleženca, je ključnega pomena za veljavnost pogodbe o izvajanju storitev zasebnega varovanja. V 13. členu Zakona o zasebnem varovanju (v nadaljevanju: ZZasV-1)[5] je izrecno določeno, da morajo izvajalci zasebno varovanje opravljati skladno z nacionalnimi standardi, z javno objavljenim standardom SIST EN 50518 pa je določeno, da morajo izvajalci zasebnega varovanja zagotoviti tudi rezervno delovanje varnostno nadzornega centra, sicer je pogodba o zasebnem varovanju lahko neveljavna. Stranski udeleženec najema že svoj primarni varnostno – nadzorni center, zato se prosilcu postavlja vprašanje, ali ima zagotovljeno tudi delovanje rezervnega varnostno – nadzornega centra. Ker je od tega lahko odvisna veljavnost Okvirnega sporazuma, obstaja precejšen javni interes zaradi nadzora nad veljavnostjo Pogodbe. Podatek o tem, ali Pogodba vsebuje najem storitev primarnega in tudi rezervnega varnostno - nadzornega centra, pa ne more imeti nikakršne tržne vrednosti in stranskemu udeležencu tudi ne more zagotavljati nikakršne konkurenčne prednosti. Pogodba je kot priloga št. 3 del Okvirnega sporazuma in bi zato morala biti javno objavljena. Prosilec tako meni, da je v tem delu odločitev organa neutemeljena. Posledično od IP zahteva, da mu dostop do Pogodbe omogoči vsaj v delu, kjer je določen obseg storitev, ki jih … kot podizvajalec opravlja za stranskega udeleženca.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijanega sklepa ni nadomestil z novim ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 2050/MTK z dne 11. 3. 2022, poslal v pristojno odločanje IP. S pritožbo je posredoval tudi kopijo spisa in Pogodbo.

IP je z dopisom št. 090-86/2021/2 z dne 16. 3. 2022 seznanil stranskega udeleženca s pritožbo. Stranski udeleženec je priglasil udeležbo v postopku z dopisom z dne 24. 3. 2022, kateremu je priložil sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 29. 12. 2020. Uvodoma je navedel, da predmetna podizvajalska pogodba, ki jo ima sklenjeno s svojim poslovnim partnerjem, v skladu z ZPosS predstavlja poslovno skrivnost. Predstavlja namreč pravni posel obligacijskega prava med dvema zasebnima subjektoma. Z njo so urejeni pogoji, ki jih je stranski udeleženec dogovoril v zvezi z zakupom storitev varnostno - nadzornega centra. Gre za finančne, vsebinske, pravne in poslovne pogoje, ki so bili dogovorjeni na podlagi pogajanj in nato sporazuma obeh pogodbenih strank. Zagotovo torej ni splošno znana, niti ni lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. To jasno izhaja že iz dejstva, da ni znana prosilcu, torej družbi, ki se ukvarja z dejavnostjo zasebnega varovanja. Če bi bila predmetna pogodba (oziroma v njej vsebujoči podatki) dosegljiva oseba, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, bi bila zagotovo dosegljiva (tudi) prosilcu. Prvi pogoj iz prvega odstavka 2. člena ZPosS je tako po mnenju stranskega udeleženca nedvomno izpolnjen. Nadalje je izpolnjen tudi pogoj tržne vrednosti. Pogodba namreč vsebuje posebne pogoje, ki jih je stranski udeleženec dogovoril s svojim poslovnim partnerjem glede izvajanja storitev varnostno - nadzornega centra. V njej so opredeljene cene storitev, pravni in poslovni pogoji, pod katerimi družbi sodelujeta, način opravljanja storitev, posledice kršitev pogodbenih obveznosti itd.. Ob upoštevanju, da storitve tehničnega varovanja vključujejo tudi (oziroma prav) priklop alarmnih naprav na varnostno - nadzorni center, kar je predmet Pogodbe, in da je te storitve prav v okviru konkretnega javnega naročila naročal tudi organ, pri čemer se z imetnikom varnostno - nadzornega centra (vsak izvajalec storitev varovanja lahko dogovori za drugačne pogoje zagotavljanja storitev varnostno - nadzornega centra), je jasno, da imajo podatki iz Pogodbe za stranskega udeleženca določeno tržno vrednost. Opredeljujejo namreč posebne pogoje, pod katerimi se je dogovoril za sodelovanje, kar ga v določen boljši konkurenčni položaj postavlja tako pred konkurenti (če bi bila vsebina Pogodbe razkrita, bi lahko konkurenti pri poslovnemu partnerju zahtevali enake pogoje, kar pomeni, da stranski udeleženec na podlagi teh pogojev ne bi bil več v nikakršni prednosti), kot tudi v razmerju do naročnikov (na podlagi teh pogojev lahko stranski udeleženec določa cene tehničnega varovanja, kar neposredno vpliva na kalkulacije njegovih cen in njegov tržni položaj). Pavšalna nasprotna navedba prosilca v pritožbi tega gotovo ne more spremeniti. Nadalje je navedel, da iz pritožbenih navedb ni razvidno, kateri pogoj obravnavanega javnega naročila naj bi vsebina Pogodbe dokazovala. Standard SIST EN 50518, na katerega se sklicuje prosilec, namreč predstavlja že pogoj za pridobitev licence za upravljanje z varnostno - nadzornim centrom - ta licenca pa je bila prosilcu razkrita (prim. str. 5 Sklepa), zato ni jasno, kaj v zvezi s tem certifikatom naj bi dokazovala podizvajalska pogodba. Prav tako nikjer ni predpisano niti, da bi izvajalci tehničnega varovanja »morali zagotoviti rezervno delovanje varnostno -nadzornega centra«, in še zlasti ne, da bi bila »sicer pogodba o zasebnem varovanju lahko neveljavna«. Takšnih pogojev in pravnih posledic, o katerih špekulira prosilec, veljavni predpisi ne določajo, in prosilec iz tega razloga zanje tudi ni uspel navesti ustrezne pravne podlage. Na podlagi zakonske domneve iz drugega odstavka 2. člena ZPosS pa je izpolnjen tudi tretji pogoj poslovne skrivnosti, in sicer, da je stranski udeleženec v danih okoliščinah razumno ukrepal, da vsebino podizvajalske pogodbe ohrani kot poslovno skrivnost. Stranski udeleženec je namreč že v pogodbi, ki jo je predložil v postopku oddaje javnega naročila, nato pa tudi v obravnavanem postopku pred organom in pred IP, predložil sklep o določitvi poslovne skrivnosti. S sklepom o določitvi poslovne skrivnosti je (med drugim) kot poslovno skrivnost določil seznam poslovnih partnerjev in vse podatke o poslovnih partnerjih (podizvajalcih, izvajalcih storitev itd.), vse pogodbe, ki jih sklepa, razen pogodb po predpisih s področja javnega naročanja z javnimi naročniki ter vse dokumente, podatke ali druge informacije, ki nastanejo med izvajanjem ali zaradi izvajanja katerekoli pogodbe, ki jo sklene. Z namenom, da se vsebina Pogodbe ohrani kot poslovna skrivnost, se je vključil tudi v postopek pred organom ter v predmetni postopek pred IP, zaradi česar ne more biti nobenega dvoma, da je ukrepa razumno, da vsebino Pogodbe ohrani kot poslovno skrivnost. Da podizvajalske pogodbe (na splošno) predstavljajo izjemo od pravice dostopa do informacij javnega značaja, je jasno tudi izrecno stališče pravne teorije. Predmet poslovne skrivnosti so podatki, ki za podjetje pomenijo konkurenčno prednost v kakršnem koli pogledu (proizvodni procesi, know-how, trženjske strategije, pogodbe s poslovnimi partnerji ipd.). Enako izhaja tudi iz prakse IP, kot tudi Državne revizijske komisije. Ker je organ prosilcu izkazal obstoj podizvajalske pogodbe s tem, ko je razkril naziv Pogodbe, s čimer je zadostil pogoju iz razpisne dokumentacije glede obstoja sklenjenih pogodb s podizvajalci, razpisna dokumentacija pa ne vsebuje drugih določb, ki bi jih Pogodba morala vsebovati, jih lahko stranski udeleženec v celoti varuje kot poslovno skrivnost (odločba IP št. 090-210/2021 z dne 16. 12. 2021). Ker Pogodba vsebuje podatke, o katerih se je dogovoril ponudnik, kot oseba zasebnega prava, s svojimi podizvajalci, prav tako osebami zasebnega prava, je potrebno pri presoji dopustnosti vpogleda v te podatke upoštevati zakonite interese izbranega ponudnika in podizvajalcev – v zasebni domeni med ponudnikom in podizvajalci je, da določijo, kdo bo opravil posamezno delo in v kakšni vrednosti, zaradi česar so navedeni podatki lahko označeni kot poslovna skrivnost, oziroma po zakonu niso javni (tako sklepi Državne revizijske komisije št. 018-213/2016 z dne 5. 12. 20216, št. 018-110/2015 z dne 6. 8. 2015 in št. 018-278/2013 z dne 30. 9. 2013). Na podlagi vsega navedenega je stranski udeleženec prepričan, da Pogodba ustreza izjemi poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi česar prosilec vanjo nima vpogleda in je organ dostop do nje upravičeno zavrnil. Ob upoštevanju, da prosilec v pritožbi ni uspel navesti nobenih prepričljivih razlogov, zakaj bi bilo treba izjemo poslovne skrivnosti pri Pogodbi spregledati, oziroma ni navedel dejstev, ki bi narekovala drugačno odločitev (zgolj pavšalno je zatrjeval, da za stranskega udeleženca »nima tržne vrednosti« in se pri tem skliceval na standard SIST EN 50518, ki je izkazan z licenco pogodbenega partnerja za upravljanje z varnostno-nadzornim centrom), IP pa je dolžan preizkusiti sklep zgolj v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa le glede bistvenih kršitev pravil postopka in pravilne uporabe materialnega prava, je po mnenju stranskega udeleženca pritožbo treba v celoti zavrniti.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. Prvostopenjsko odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Ob tem IP pripominja, da je organ sicer svojo odločitev poimenoval kot sklep (sklepi se sicer izdajajo v primerih odločanja o postopkovnih vprašanjih) in ker organi odločajo v postopkih po ZDIJZ v obliki odločb, izpodbijani sklep pa ima vse bistvene sestavine odločbe, je IP izpodbijani sklep organa štel in tudi presojal kot odločbo.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija sklep organa samo v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do Pogodbe.

IP nadalje ugotavlja tudi, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da s predmetnim dokumentom, torej Pogodbo, razpolaga, saj jo je IP tudi posredoval, sicer pa to dejstvo niti ni sporno. IP tako gotavlja, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ.

Ker je organ zavrnil dostop do zahtevane Pogodbe na podlagi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se IP v nadaljevanju opredeljuje do izjeme poslovne skrivnosti.

Izjema varstva poslovne skrivnosti

Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD-1 pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da je presojani dokument v obravnavanem primeru nastal po uveljavitvi ZPosS (in sicer 29. 12. 2020), je IP pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe ZPosS (če bi dokumenti nastali pred uveljavitvijo tega zakona, bi IP upošteval določbe 39. in 40. člena ZGD-1).

Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Glede na navedeno so torej poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona[6], poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. Upoštevaje navedeno je IP presojal zahtevane informacije z vidika obstoja zgoraj navedenih treh zahtev, ki opredeljujejo poslovno skrivnost.

IP po vpogledu v vsebino Pogodbe ugotavlja, da že iz narave stvari izhaja, da gre pri predmetni pogodbi za podatke, ki se nanašajo na konkreten posel, sklenjen med poslovnima subjektoma, ki nastopata na prostem trgu. Pogodba namreč vsebuje določene poslovne informacije, ki se nanašajo na ureditev zakupnega razmerja med družbama o pogojih za storitev zagotavljanja Varnostno -nadzornega centra v skladu s standardom SIST EN-50518. V obravnavanem primeru gre torej nedvomno za informacije, ki niso splošno znane ali lahko dosegljive osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, kot je to konkretneje utemeljil že stranski udeleženec.

IP je nadalje vpogledal še v določbe Sklepa stranskega udeleženca o določitvi poslovne skrivnosti z dne 29. 12. 2020 (v nadaljevanju: Sklep). Sklep tako, med drugim, kot poslovno skrivnost določa podatke, listine in stvari, ki se nanašajo na seznam poslovnih partnerjev in vse podatke o poslovnih partnerjih (podizvajalci, izvajalci storitev...), vse pogodbe, ki jih sklepa družba, razen pogodbe po zakonodaji s področja javnega naročanja z javnimi naročniki, pa tudi celotno ponudbeno dokumentacijo, oddano v postopkih javnega naročanja ter vso tehnično dokumentacijo, ki se nanaša na produkte ali storitve, ki jih ponuja družba,… Določa tudi, da se kot poslovna skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, ne glede na to, ali so s določeni podatki označeni kot poslovna skrivnost. Družbeniki, delavci, sodelavci ter poslovni partnerji in člani organov družbe in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost, so odgovorni za kršitev, če so vedeli ali bi morali vedeti za tak značaj podatkov. Stranski udeleženec je torej izrecno opredelil predmetno pogodbo kot poslovno skrivnost.

Glede na navedeno in ob upoštevanju domneve iz drugega odstavka 2. člena ZPosS, IP ugotavlja, da sta izpolnjeni prva in tretja alineja prvega odstavka 2. člena ZPosS, torej, da gre za informacije, ki niso splošno znane in da so zagotovljeni ukrepi, da se zaupnost ohrani. Izkazan je namreč pisni sklep, ki določa predmetne podatke kot poslovno skrivnost, določbo o poslovni skrivnosti vsebuje tudi sama Pogodba, IP pa ugotavlja tudi, da je Pogodba na prvi strani označena »zaupno«.

Informacije pa morajo poleg navedenega imeti še »tržno vrednost«, kot tretji pogoj za obstoj poslovne skrivnosti. Predlagatelj zakona je v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti)[7]«. V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Povedano drugače, o »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. Ob tem IP pripominja, da je v skladu s slovensko sodno prakso dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.[8]

Po oceni IP se je stranski udeleženec v obravnavanem primeru povsem argumentirano opredelil tudi do pogoja tržne vrednosti, zato se IP v izogib ponavljanju sklicuje na njegove navedbe. IP se torej strinja z navedbami stranskega udeleženca, da Pogodba opredeljuje posebne pogoje, pod katerimi se je dogovoril za sodelovanje s pogodbeno stranko, kar ga v določen boljši konkurenčni položaj postavlja v razmerju do konkurentov in tudi v razmerju do naročnikov.

Ker IP ocenjuje, da so izpolnjene vse zahteve, ki morajo biti podane kumulativno, da je posamezen podatek lahko opredeljen kot poslovna skrivnost, ugotavlja, da je poslovna skrivnost pri zahtevani Pogodbi izkazana.

Nadalje pa je treba upoštevati še, da je za odločitev v obravnavanem primeru bistvenega pomena dejstvo, da je stranski udeleženec sklenil Pogodbo z organom, ki je v obravnavanem primeru kot izvajalec javne službe subjekt javnega prava. IP je tako predmetno pogodbo preskusil še iz vidika, ali vsebuje informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, ki se, skladno s tretjim odstavkom 2. člena ZPosS, ne morejo določiti za poslovno skrivnost. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Ker v obravnavanem primeru prosilec zahteva dostop do dokumenta, ki je bil pridobljen v okviru postopka javnega naročanja, ki je urejen v ZJN-3, je primarno treba ugotoviti, ali so zahtevani podatki javni že na podlagi določb ZJN-3. Že iz same razpisne dokumentacije izhaja, da, citirano: »Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila na podlagi veljavnega zakona in podzakonskih aktov, ki urejajo javno naročanje, v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja področje javnih financ ter področje, ki je predmet javnega naročila.« (2. točka). Predmet javnega naročila je sicer bil »Opravljanje storitev fizičnega, tehničnega in požarnega varovanja (Portal javnih naročil št. 002367/2021 B01)[9].

ZJN-3 ureja zaupnost v določbah člena 35. V skladu z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3 so vselej javni naslednji podatki, in sicer specifikacija ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Četrti odstavek 35. člena ZJN-3 pa sicer določa, da so vsi dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila javni, če ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov, in da se pred tem datumom določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ne uporabljajo. IP ob tem poudarja, da je bilo v obravnavanem postopku javnega naročila temeljno merilo za izbor ponudnika ekonomsko najugodnejša ponudba, ki z upoštevanjem cene in merila, ki se nanaša na kakovost ter socialne vidike, predstavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo (točka 9 predmetne razpisne dokumentacije). Ob tem pa je treba upoštevati, da so morali ponudniki izpolnjevati pogoje, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji, in jih je bilo treba dokazati z ustreznimi listinami. Javni del ponudbe tako nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije, ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere primerno ponudbo. V primeru neizpolnjevanja pogojev bi namreč morala biti ponudba izločena, zato morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki predstavljajo ne le merila, temveč tudi pogoje, da ima lahko javnost v skladu z načelom transparentnosti možnost preveriti, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, v prvi vrsti tudi primerna, pravilna in popolna. Glede na to, da gre v obravnavanem primeru za dokumentacijo stranskega udeleženca kot izbranega ponudnika, IP ugotavlja, da ima javnost preko instituta dostopa do informacij javnega značaja širšo pravico preverjanja izpolnjevanja pogojev javnega naročila.

V obravnavanem primeru nedvomno pride v poštev tudi 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (torej ne glede na podano izjemo poslovne skrivnosti), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ali v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Ker gre v obravnavani zadevi za izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, to pomeni, da ne gre za nobeno od v prvi alineji tretjega odstavka tega člena omenjenih izjem, niti za primer slednjih dveh zakonov. V obravnavanem primeru je torej t.i. izjemo od izjem, ki se nanaša na porabo javnih sredstev, mogoče upoštevati. Organ je namreč kot izvajalec javne službe izvedel predmetno javno naročilo v svojem imenu in za svoj račun in po pooblastilu 24 občin v njihovem imenu in za njihov račun (1. člen Okvirnega sporazuma). Ob tem IP pripominja, da je tretji odstavek 6. člena ZDIJZ institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev. IP dodaja, da je tudi Upravno sodišče[10] že večkrat potrdilo odločitev IP, da so dokumenti iz ponudbe izbranega ponudnika, ki izkazujejo izpolnjevanje zahtevanih pogojev javnega naročila, prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. 

IP po vpogledu v razpisno dokumentacijo predmetnega javnega naročila ugotavlja, da iz točke »B3. Tehnična sposobnost in strokovna sposobnost« izhaja, da je moral ponudnik priložiti k ponudbeni dokumentaciji tudi pogodbo o zagotovljenem VNC, v kolikor nima lastnega (v skladu z ZZasV-1). To izhaja tudi iz Priloge 3.1 »Tehnične specifikacije naročil«. Povedano drugače, organ od izbranega ponudnika ni zahteval podrobnejše opredelitve storitev, ki jih je po Pogodbi dolžna izvajati pogodbena stranka za stranskega udeleženca, in je torej pri izbiri izhajal zgolj iz dejstva, da ima stranski udeleženec sklenjeno pogodbo o zagotovljenem VNC, ker nima lastnega. Temu sledi tudi odločitev IP, torej, da javnosti ni dostopna celotna Pogodba, ampak so prosto dostopni zgolj posamezni podatki o pogodbenih strankah na prvi in zadnji strani Pogodbe ter določbe 1. člena (ugotovitve), razen podatkov o pogodbenem partnerju v 3. alineji, in 2. člena (predmet pogodbe), ter seveda tudi naziv pogodbe. Iz navedenih določb namreč izhaja zagotavljanje storitev varnostno-nadzornega centra družbe … za stranskega udeleženca, ki pa mora te storitve zagotavljati organu na podlagi Okvirnega sporazuma. Da je delovanje varnostno - nadzornega centra za organ posebnega pomena, izhaja iz konkretnejših opredelitev Priloge 3.1 »Tehnične specifikacije naročil«, ki opredeljuje zahtevani obseg storitev fizičnega, intervencijskega in tehničnega varovanja na lokacijah, ki so predmet predmetnega sporazuma med organom in stranskim udeležencem, kot npr. citirano: »Izvajalec mora zagotoviti stalno pripravljenost in takojšnje ukrepanje varnostno nadzornega centra (v nadaljevanju VNC) in intervencijske skupine izvajalca v primeru sprožitve požarnega ali protivlomnega alarmnega sistema, kar pomeni:

• takoj se odzvati na klic iz VNC in potrditi sprejem sporočila o sproženem alarmu,
• v VNC javiti ugotovljeno stanje varovanega objekta in vzrok sprožitve alarma,…«.

V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca, ki se nanašajo na dostop do podatkov o obsegu storitev po Pogodbi, IP ugotavlja, da sam obseg storitev, ki jih pogodbena stranka opravlja za stranskega udeleženca in pri dostopu do katerih v pritožbi vztraja prosilec, iz Pogodbe ne izhaja. In ker organ s Prilogo 1, ki obsega dogovorjene storitve po Pogodbi, ne razpolaga v materializirani obliki, je treba pritožbo prosilca v tem delu iz tega razloga zavrniti. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ namreč izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Ob navedenem pa IP pripominja še, da obseg storitev stranskega udeleženca po lokacijah za organ izhaja iz Okvirnega sporazuma, sklenjenega med organom in stranskim udeležencem kot izbranim ponudnikom 27. 8. 2021, ki je javno dostopen na spletnih straneh Portala javnih naročil[11]. Poleg tega ga je organ prosilcu tudi posredoval na podlagi zahteve.

Nadalje IP ugotavlja še, da pogodbeni partner stranskega udeleženca izvaja varovanje skladno standardom SIST EN 50518, kar izhaja iz 1. in 2. člena Pogodbe, in da pogodbeni partner zagotavlja stranskemu udeležencu tudi rezervno delovanje varnostno - nadzornega centra (1. člen Pogodbe). Stranski udeleženec se je namreč zavezal prevzeti izvajanje del po ponudbeni dokumentaciji, strokovno, pravilno, vestno in kvalitetno, v skladu z vsemi veljavnimi tehničnimi predpisi, standardi in uzancami, ob sodelovanju z naročnikom in upoštevanju njegovih tehničnih pogojev (7. člen Okvirnega sporazuma). Slednje daje odgovor prosilcu na vprašanje, ali ima stranski udeleženec zagotovljeno tudi delovanje rezervnega varnostno - nadzornega centra.

IP pa ob navedenem dodaja še, da je transparentnost predmetnih podatkov pomembna tudi zato, ker je organ s sklenitvijo predmetnega sporazuma prevzel določene obveznosti. In kot je IP že večkrat zapisal v svojih odločbah, se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z osebami javnega prava omejeni. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, ko je navedlo, da »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«. Stališče, da se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni, pa tudi sicer izhaja iz sodne prakse, npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018.

Ker je IP odločil o dostopu do podatkov o podpisnikih Pogodbe, se IP opredeljuje v nadaljevanju še do izjeme varstva osebnih podatkov.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov[12], ki jo je izpostavil že organ. Ta predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov - ZVOP-1[13] (v določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več). Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Upoštevaje definicijo osebnega podatka IP ugotavlja, da predstavljajo podatki o imenu, priimku, podpisu in položaju posameznega podpisnika Pogodbe nedvomno osebne podatke.

IP tako preveri še, ali je za obdelavo zahtevanih osebnih podatkov (posredovanje podatkov prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru podana ustrezna pravna podlaga za dostop do podatkov o imenu, priimku, podpisu in položaju v družbi zakonite zastopnice stranskega udeleženca na koncu Pogodbe. Kot je IP že večkrat zapisal v svojih odločbah, niso varovani osebni podatki družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije[14] in Zakona o sodnem registru[15], podpis pa izkazuje veljavnost sklenitve pogodbe s strani pooblaščene osebe. Navedeno ne velja za podpisnika Pogodbe na strani pogodbenega partnerja stranskega udeleženca, zato je IP naložil organu, da v tem delu Pogodbe podatke prekrije.

Drugih izjem od dostopa IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zatrjevala pa jih nista niti organ niti stranski udeleženec.

V zvezi s sklicevanjem stranskega udeleženca na odločitev IP v odločbi št. 090-210/2021 z dne 16. 12. 2021 pa IP poudarja, da vsaka odločitev IP temelji na posameznem primeru, torej dejstvih posameznega primera in dokumentaciji posameznega primera.

Ker prosilec meni, da obstaja precejšen javni interes za dostop do Pogodbe zaradi nadzora nad njeno veljavnostjo, saj stranski udeleženec najema že svoj primarni varnostno - nadzorni center, in se zato postavlja vprašanje, ali ima zagotovljeno tudi delovanje rezervnega varnostno - nadzornega centra, se IP v nadaljevanju opredeljuje še do testa interesa javnosti.

Test javnega interesa

V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pa v obravnavanem primeru niso podani.

V obravnavanem primeru se tako presoja IP osredotoča na tehtanje, ali je javni interes glede razkritja zahtevanih podatkov Pogodbe, za katere je tudi IP presodil, da predstavljajo poslovno skrivnost, močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do teh podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost.

Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.

Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje. Pri tem IP izpostavlja še stališče sodne prakse, iz katere izhaja, da bi bil javni interes glede razkritja podan, »če bi bile ogrožene take vrednote kot je npr. življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno«.[16] Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo.

IP ob tehtanju vseh argumentov ugotavlja, da javni interes za razkritje celotne vsebine Pogodbe ne prevlada nad interesom javnosti, da ti podatki ostanejo varovani kot poslovna skrivnost.

Po oceni IP v obravnavanem primeru niso ogrožene takšne vrednote kot so življenje, zdravje, varnost ljudi in podobno, da bi se tehtnica prevesila v prid javnega interesa za razkritje predmetnih podatkov. IP tako ugotavlja, da zahtevani podatki po vsebini niso takšne narave, da bi se splošna javnost z njihovo pomočjo lahko seznanila s pomembno družbeno temo ali da bi njihovo razkritje lahko pripomoglo k javni razpravi o pomembni temi, ki je relevantna za širši krog ljudi. Pri predmetnih podatkih tudi ne gre za temo, ki bi terjala sodelovanje širše javnosti pri oblikovanju vsebin, ki so z vidika vključevanja in širše skupine deležnikov pomembne zaradi zagotavljanja demokratičnega diskurza med civilno družbo in organi javnih oblasti. Odločitev IP pa sledi tudi dejstvu, da IP v obravnavanem primeru ni zaznal nobenih okoliščin, ki bi kazale na to, da je bilo v postopku predmetnega javnega naročila karkoli spornega in da bi bilo zaradi tega razkritje zahtevanih podatkov v posebnem javnem interesu. Slednji bi bil podan npr. v primeru, če bi obstajal sum o nepravilnostih pri izbiri ponudnika. Na takšne okoliščine pa ni nakazal niti prosilec sam.

Poudariti je treba tudi, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost«, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«. IP se ob tem sklicuje na sodbo Upravnega sodišča št. I U 1992/2010-28 z dne 28. 9. 2011, v kateri je sodišče navedlo, da se ne more strinjati s tem, da bi zaradi medijske odmevnosti lahko bil javni interes glede razkritja močnejši od varovanja poslovne skrivnosti podjetja. Po mnenju sodišča je torej mogoče uporabiti določilo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ le v izjemnih primerih in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve.

Glede na vse navedeno IP torej zaključuje, da v obravnavanem primeru javni interes za razkritje informacij, ki so bile predmet presoje IP in predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena, ni večji od interesa, zaradi katerega so ti podatki zavarovani kot zakonska izjema. Posledično tudi niso izpolnjeni pogoji za razkritje predmetnih podatkov na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena. IP je tako pritožbi prosilca ugodil v delu, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V tem delu je IP odločbo organa odpravil in odločil, v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca v delu zavrnil, na podlagi prvega (zaradi varstva poslovne skrivnosti) in tretjega (organ s Prilogo 1, iz katere izhajajo konkretne storitve, ne razpolaga v materializirani obliki) odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 3. izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[17] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 22/19.

[2] Uradni list RS, št. 5/15.

[3] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 159/20 – ZIntPK-C in 18/21.

[4] Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21 in 10/22.

[5] Uradni list RS, št. 17/11.

[6] Besedilo Predloga Zakona o poslovni skrivnosti, javno dostopen na spletnih straneh Državnega zbora.

[7] Enako je zapisano v Direktivi 2016/943.

[8] Tako upravno sodna praksa, ki se sicer nanaša na določbe ZGD-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPosS, vendar pravno vprašanje po mnenju IP ostaja enako: npr. sodbe, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.

[9] https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_pogodbe=205001&id_obrazec=426910

[10] Npr. sodbe št. I U 1613/2009 z dne 28. 4. 2010, št. I U 1911/2012-30 z dne 22. 12. 2013, št. I U 1647/2017-29 z dne 6. 3. 2019 in št. II U 374/2018-23 z dne 4. 9. 2019.

[11] https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_pogodbe=205001&id_obrazec=426910

[12] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[13] Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20.

[14] Uradni list RS, št. 49/06,  33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17.

[15] Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15, 54/17 in 16/19 – ZNP-1.

[16] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 1488/2011-95 in št. I U 199272010-28.

[17] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16,  30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO.