prosilec - SDH d.d.

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku po Zakonu o medijih presojal zavrnilni odgovor organa glede dostopa do podatkov o prijavah in izbranem kandidatu na delovno mesto pomočnika uprave. Glede podatkov o prijavljenih kandidatih in plači izbranega kandidata, je ugotovil, da gre za varovane osebne podatke, zato je v tem delu pritožbo zavrnil. V preostalem delu (glede vprašanja, koliko kandidatov se je prijavilo, koliko jih je izpolnjevalo pogoje in koliko jih je bilo povabljenih na razgovor), pa je IP pritožbi ugodil in organu naložil delno posredovanje Zapisnika o odpiranju prijav na razpis za delovno mesto »pomočnik predsednika uprave«. V tem delu se je organ namreč skliceval na izjemo poslovne skrivnosti, ki pa ni bila podana.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-71/2025/3

Datum: 27. 3. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi medija …………….(v nadaljevanju prosilec), z dne 19. 2. 2025, zoper zavrnilni odgovor z dne 19. 2. 2025, Slovenskega državnega holdinga, d.d., Mala ulica 5, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije za medije, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 19. 2. 2025 zoper zavrnilni odgovor Slovenskega državnega holdinga, d.d., z dne 19. 2. 2025 se delno ugodi ter se izpodbijani odgovor delno odpravi in se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku petih (5) delovnih dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati:

- Zapisnik o odpiranju prijav na razpis za delovno mesto »pomočnik predsednika uprave« z dne 9. 1. 2025, in sicer:

·         drugo in tretjo alinejo prvega odstavka sklepa komisije na str. 2, iz katerih izhaja, koliko prijav je bilo popolnih in ali ti kandidati izpolnjujejo pogoje za zasedbo delovnega mesta,

·         prvo vrstico drugega odstavka sklepa na str. 2, iz katere izhaja, ali so bili kandidati povabljeni na razgovor (brez imen in priimkov kandidatov).

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)            Prosilec je dne 11. 2. 2025 pri organu vložil zahtevo z vprašanji, ki se nanašajo na razpis za pomočnika predsednika uprave SDH:

1.1 Kdo vse se je prijavil na razpis za pomočnika predsednika uprave?

1.2 Koliko kandidatov je izpolnjevalo pogoje?

1.3 Ali ste vse kandidate povabili na razgovor? Zakaj da oziroma ne? Koliko razgovorov ste

opravili?

1.4 Kakšna bo plača pomočnika predsednika uprave?

1.5 Je delovno mesto vezano na mandat predsednika uprave SDH?

(2)           Na vprašanje prosilca je organ odgovoril dne 19. 2. 20205, in sicer je posredovanje odgovorov zavrnil, z naslednjo obrazložitvijo: »Odgovor na vprašanje se zavrne, ker so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Vprašanje se nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).«

(3)           Zoper zavrnilni odgovor z dne 19. 2. 2025 je prosilec, po odgovorni urednici, dne 19. 2. 2025, pri IP vložil pritožbo. Ne strinja se z zavrnitvijo odgovorov na vprašanja in poudarja, da je organ družba v 100 % državni lasti, ki upravlja več kot 12 milijard evrov državnega premoženja. Njegovi odgovori se vedno sklicujejo na poslovno skrivnost, kot bi delovali na trgu in z lastnim denarjem in ne bi upravljali z državno srebrnino.

(4)           IP je pritožbo prosilca, z dopisom št. 092-38/2025-2 z dne 21. 2. 2025, odstopil organu.

(5)           Organ je dne 3. 3. 2025, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, posredoval v odločanje IP.

(6)           IP je dne 4. 3. 2025 in dne 12. 3. 2025 organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil v zadevi pod opr. št. 090-67/2025, ki jo vodi v zvezi z istim prosilcem in organom. Odgovora organa je IP prejel dne 10. 3. 2025 in dne 13. 3. 2025, skupaj s pripadajočo dokumentacijo. Ker je IP ugotovil, da se prejeta dokumentacija nanaša tudi na predmetno zadevo (090-71/2025), je o tem naredil Uradni zaznamek št. 090-71/2025-2 in relevantno dokumentacijo prevzel v spis te zadeve.

Pritožba je delno utemeljena.

(7)           IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1. Procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah ZMed

(8)           IP ugotavlja, da je organ v odgovoru z dne 19. 2. 2025 zavrnil odgovore na vprašanja prosilca. V skladu z osmim odstavkom 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZMed) je IP štel navedeni odgovor organa kot zavrnilno odločbo.

(9)           Ker je prosilec zahteval informacije kot medij na podlagi 45. člena ZMed, se je IP primarno ukvarjal z vprašanjem, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah ZMed. Po določbi devetega odstavka 45. člena ZMed je namreč pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

(10)         Posredovanje informacij za medije lahko mediji zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da so vsi subjekti, ki so zavezanci po ZDIJZ, hkrati tudi zavezanci po ZMed. Po ZDIJZ so zavezanci opredeljeni v prvem odstavku 1. člena in v prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ.

(11)         V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ (in posledično ZMed), saj je pravna oseba javnega prava, ki je ustanovljena z Zakonom o slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14 in 140/22), 63. člen navedenega zakona pa izrecno pravi, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. V obravnavani zadevi tako ni sporno, da je organ zavezan tudi k posredovanju informacij za medije po 45. členu ZMed.

(12)         Na podlagi vsega navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred IP omejen, in sicer na naslednji zaporedni fazi:

- na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in

- na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz 5.a člena ZDIJZ ali prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(13)         IP je tako najprej ugotavljal, ali zahtevane informacije pri organu obstajajo v materializirani obliki. Pri tem je IP izhajal iz navedb organa v odgovorih z dne 10. 3. 2025 in z dne 13. 3. 2025 in iz dokumentov, ki jih je organ posredoval IP v prilogah teh odgovorov. IP je tako ugotovil, da je predmet zahteve dostop do informacij, ki se nanašajo na razpis za pomočnika predsednika uprave SDH in da organ z dokumenti nedvomno razpolaga, zato je izpolnjen kriterij materializirane oblike v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, s čimer je podana tudi procesna predpostavka iz devetega odstavka 45. člena ZMed, zato je prosilčeva pritožba dovoljena.

2. Glede izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja

(14)         Ker je organ v izpodbijanem zavrnilnem odgovoru dostop do zahtevanih informacij zavrnil s sklicevanjem na zakonske izjeme po ZDIJZ, je IP v nadaljevanju presojal, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Po vpogledu v presojano dokumentacijo, je IP ugotovil, da ta vsebuje številne osebne podatke, zato se je v nadaljevanju, v okviru presoje pravilne uporabe materialnega prava, najprej opredelil do izjeme varstva osebnih podatkov.

O varstvu osebnih podatkov

(15)         Pri vprašanjih pod tč. 1.1., 1.4. in 1.5 zahteve z dne 11. 2. 2025 je prosilec zahteval naslednje odgovore:

1.1 Kdo vse se je prijavil na razpis za pomočnika predsednika uprave?

1.4 Kakšna bo plača pomočnika predsednika uprave?

1.5  Je delovno mesto vezano na mandat predsednika uprave SDH?

(16)         Ker gre za vprašanja, ki so vezana na konkretne posameznike (kdo se je prijavil?), oziroma posameznika, ki je pri organu zaposlen na delovnem mestu pomočnika predsednika uprave SDH (kakšna je plača? Je DM vezano na mandat?), gre pri zahtevanih podatkih nedvomno za osebne podatke. Glede na to, je IP dalje ugotavljal, ali ti podatki predstavljajo izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(17)         IP je ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v obravnavanem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

(18)         Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

(19)         Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo npr. podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

(20)         IP ugotavlja, da za razkritje zahtevanih osebnih podatkov v obravnavani zadevi ni pravne podlage. Posamezniki, na katere se zahteva nanaša, namreč niso javni uslužbenci, niti javni funkcionarji, zato določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot podlaga za razkritje varovanih osebnih podatkov, ne pride v poštev.

(21)         Določba tretjega odstavka 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (dalje ZJU) namreč jasno določa, da javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po tem zakonu. Podobno določa tudi 1. člen Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (dalje ZSTSPJS), ki v drugem odstavku 1. člena prav tako pravi, da javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja v skladu s tem zakonom.

(22)         To pomeni, da se za organ in pri njemu zaposlene ne uporablja določba 48. člena ZSTSPJS, po kateri so plače v javnem sektorju javne, posledično pa so plače in druge informacije v zvezi z delovnim razmerjem pri organu zaposlenih varovane. Izjema so le prejemki članov poslovodnega organa, organa upravljanja ali organa nadzora, ki so javnosti dostopne po 4. a členu ZDIJZ, kamor pa delovno mesto pomočnika uprave ne spada. Ta določba[1] se namreč izrecno nanaša le na »informacije o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacije o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacije v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

(23)         Da so osebni podatki zaposlenih pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (tudi podatki o zaposlitvi in plačah) varovani, je IP odločil že v več primerih. V tej zadevi tako sledi svojemu stališču, že zavzetemu npr. v odločbi št. 090-472/2024 z dne 27. 12. 2024, št. 090-110/2023 z dne 8. 5. 2023, št. 090-95/2022 z dne 10. 5. 2022, št. 090-277/2019 z dne 9. 1. 2020.

(24)         Pritožbenim navedbam prosilca tako ni mogoče slediti. Odgovori na vprašanja:

1.1 Kdo vse se je prijavil na razpis za pomočnika predsednika uprave?

1.4 Kakšna bo plača pomočnika predsednika uprave?

1.6  Je delovno mesto vezano na mandat predsednika uprave SDH?

predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je pritožbo prosilca v tem delu treba zavrniti, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

O izjemi varstva poslovne skrivnosti

(25)         Ker je IP ugotovil, da so odgovori na vprašanja prosilca iz tč. 1.1., 1.4 in 1.6 varovani osebni podatki, zaradi katerih je dostop treba zavrniti, se ni spuščal dalje v presojo, ali gre tudi za izjemo varstva poslovne skrivnosti, na katero se je sicer skliceval organ. Je pa IP obstoj te izjeme moral presoditi glede odgovorov na vprašanji pod tč. 1.2 in 1.3. Pri teh vprašanjih (1.2 Koliko kandidatov je izpolnjevalo pogoje? 1.3 Ali ste vse kandidate povabili na razgovor? Zakaj da oziroma ne? Koliko razgovorov ste opravili?) namreč nedvomno ne gre za varovane osebne podatke. Gre za splošna vprašanja in iz odgovorov posamezniki niso določeni, niti določljivi.

(26)         Za poslovno skrivnost, kot izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti (ZPosS). Pojem poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki kumulativno izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

(27)         Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in s tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

(28)         IP je torej v nadaljevanju presojal zahtevane informacije iz tč. 1.2 in 1.3 zahteve prosilca z vidika obstoja zgoraj navedenih treh zahtev, ki opredeljujejo poslovno skrivnost.

(29)         IP je vpogledal v zahtevane dokumente in ugotavlja naslednje:

- Zapisnik o odpiranju prijav na razpis za delovno mesto »pomočnik predsednika uprave z dne 9. 1. 2025, nosi vidno oznako »poslovna skrivnost – zaupno«. Organ je torej zahtevano informacijo označil kot poslovno skrivnost. Organ se je ob tem skliceval tudi na svoj Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti z dne 13. 6. 2023 (dalje pravilnik), ki ga je IP dne 13. 3. 2025, v okviru spisovne dokumentacije, tudi predložil. Ta pravilnik v 5. členu, v drugem odstavku, v šesti alineji, med drugim določa, da so poslovna skrivnost pogodbe o zaposlitvi in višina plač ter drugih pravic zaposlenih. Dokumentacije iz postopkov razpisov za delovna mesta pravilnik neposredno ne določa za poslovno skrivnost, ima pa določbo, da pravilnik določa splošno opredelitev informacij, ki predstavljajo poslovno skrivnost družbe, druge informacije pa lahko za poslovno skrivnost določi uprava družbe.

(30)         Izhajajoč iz navedenega IP ugotavlja, da je organ v skladu z zakonom z internimi akti zahtevano informacijo določil za poslovno skrivnost, s čimer je razumno ukrepal, da zahtevano informacijo ohrani kot poslovno skrivnost, tretji pogoj iz 2. členu ZPosS je torej v obravnavani zadevi izpolnjen.

(31)         Ni pa IP sledil organu, da gre za poslovno skrivnost, in sicer iz razloga, ker ni izpolnjen drugi pogoj za poslovno skrivnost, to je, da gre za informacijo, ki ima tržno vrednost.

(32)         Podatki o tem, koliko kandidatov je izpolnjevalo pogoje, ali jih je organ povabil na razgovor, koliko razgovorov je opravil, na (že zaključenem in izvedenem) razpisu za delovno mesto, namreč niso podatki, ki bi lahko kakorkoli vplivali na položaj organa na trgu in z razkritjem katerih bi organu lahko nastala škoda pri opravljanju njegove dejavnosti. Pri teh podatkih ne gre za posebna tehnična ali specialna znanja, niti za posebne metode dela, ki bi bile lastne samo organu. Vabila kandidatom na razgovor in izvajanje razgovorov je namreč običajen del postopka zaposlovanja, ki je znan in skupen vsem delodajalcem, ne le organu.

(33)         Pri definiciji tržne vrednosti podatkov je IP izhajal tudi iz predloga ZPosS, kjer je predlagatelj zakona med drugim zapisal[2]: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti)^[3]«. V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Povedano drugače, o »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije.

(34)         Po oceni IP pri zahtevanih podatkih ne gre za informacije, ki bi izpolnjevale pogoje iz prejšnjega odstavka. IP dalje ugotavlja tudi, da je organ v zavrnilnem odgovoru z dne 19. 2. 2025 zgolj navedel, da gre za poslovno skrivnost, kar pa samo po sebi ne pomeni, da imajo informacije tržno vrednost, z vidika nastanka morebitne škode v primeru razkritja. Tega pogoja tudi organ v postopku ni izkazal. Na poziv IP z dne 12. 3. 2025, št. 090-67(2025/4, v katerem ga je IP, v zvezi s predloženim zapisnikom, iz katerega izhajajo zahtevani odgovori, izrecno pozval k »predložitvi drugih morebitnih dejstev in dokazov, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji za poslovno skrivnost po 2. členu ZPosS«, organ ni pojasnil, kako bi razkritje podatkov vplivalo na njegov tržni položaj in kakšna škoda bi mu s tem v zvezi nastala. Navedel je le, da ta informacija ni splošno znana in tudi ni enostavno dostopna osebam izven ozkega kroga zaposlenih pri SDH, kar pa lahko izkazuje izpolnjevanje prvega zakonskega pogoja iz 2. člena ZPosS, ne pa drugega, to je, da ima informacija tržno vrednost.

(35)         Povedano drugače, organ svoje dokazne ocene nastanka škode, ki bi lahko nastala z razkritjem, ni izpolnil. Ob tem je Upravno sodišče RS že večkrat zavzelo stališče, da je dokazno breme za izkazovanje tega pogoja pri subjektu, ki ga zatrjuje, torej pri organu, ki je zainteresiran za varstvo informacije, tako npr. izhaja iz sodb št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.

(36)         Glede na vse navedeno IP zaključuje, da glede odgovorov na vprašanja pod tč. 1.2. in 1.3 zahteve prosilca, ki izhajajo iz zapisnika  z dne 9. 1. 2025, niso izpolnjeni pogoji poslovne skrivnosti po ZPosS, kar pomeni, da izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana.

(37)         IP je na podlagi navedenega ugotovil, da je organ na prvi stopnji glede informacij, ki so bile predmet presoje tega pritožbenega postopka, delno napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilca delno ugodil, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, delno odpravil izpodbijani odgovor organa z dne 19. 2. 2025 in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je IP ugotovil obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, pa je, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zavrnil.

(38)         V skladu z desetim odstavkom 45. člena ZMed, ki določa, da mora organ odločbo, izdano na podlagi pritožbe, izvršiti nemudoma, najpozneje pa v petih delovnih dnevih od vročitve odločbe, je organ dolžan prosilcu posredovati informacijo, kot izhaja iz izreka te odločbe, v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe.

(39)         Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(40)         Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.         

namestnica pooblaščenke

[1] Tako 4. a člen ZDIJZ

[2] Dostopen na spletni strain Državnega zbora RS,

https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/zakonodaja/izbran/!ut/p/z1/jY_BCoJAFEW_xYVb31OxrJ0SGGMRapLNJjSmUVBHximhr09oVZT4dvdyzoUHFDKgbf6oeK4q0eb1mM90cSGr0CNhYGLgBC5Gx_AQk62Prr-E0xdgxQ5GG8vfJ2hjkphA5_j45zyc508AdHqeAOW1KN6vem1huxyoZDcmmTTucqxLpbp-raOOwzAYXAheM-MqGh1_KaXoFWSfJHRNmmbPHTt5mvYCc9LReA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?uid=C1257A70003EE6A1C125837F004D7F76&db=kon_zak&mandat=VIII&tip=doc

[3] Enako je zapisano v Direktivi 2016/943