prosilec - Sava Turizem

POVZETEK:

ODLOČBA:

Številka: 09021-7/2025/6

Datum: 20. 10. 2025

Informacijski pooblaščenec po svetovalki informacijske pooblaščenke mag. Vanji Zrimšek, po pooblastilu št. 100-4/2013/111 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 31. 7. 2025, zoper pisni odgovor družbe Sava Turizem d. d., Dunajska cesta 152, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: zavezanec), z dne 22. 7. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilke z dne 31. 7. 2025 zoper pisni odgovor družbe Sava Turizem d. d. z dne 22. 7. 2025 se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilka je 5. 6. 2025, 19. 6. 2025 in 3. 7. 2025 na zavezanca naslovila številna vprašanja in zahteve, in sicer Zakaj ima … parkirana vozila v pokriti garaži, kje parkirajo gostje restavracije … v lasti … in kako plačujejo parkirnino, kdo služi s parkiranjem in polnjenjem električnih avtov v primerjavi z natakarico, ki mora v prisotnosti še ene osebe tehtati tekočino v steklenicah, na kateri pravni podlagi se snema preko kamer ploščad in okolica objekta, kdo je … dovolil postavitev nadstreška pred restavracijo z uporabo zemljišča pod arkadami, zakaj ni sklenjen aneks k pogodbi za krovska dela, kdo je dovolil postavitev opreme za delovanje lokala .. v pritličju na podstrešje, kdo in zakaj je odobril rjavo vetrno obrobo na skupni strehi. Želela je tudi Pogodbo o nadzoru z …, kdaj bo potekal uradni prevzem strehe in pregled dokumentacije in elaborat dela stavbe s podpisi izvajalca. Dodatno je zahtevala pojasnilo glede primopredaje strehe, aneks k pogodbi za izvedbo krovskih del, pogodbo o nadzoru pri izvajanju krovskih del, dokumentacijo izvajalca krovskih del, kdo bo kril začasno obrobo v rjavi barvi in kdo je odločal o načinu vetrne obrobe. Glede kupoprodaj poslovnih prostor je prosilko zanimalo katere skupne dele objekta je kupec pridobil s pogodbo in katero pripadajoče zemljišče je predmet skupne pravice, ali bo zavezanec vložil predlog za vzpostavitev etažne lastnine in koliko m2 skupnega prostora je bilo v elaboratu vključenih v škodo ostalih latnikov, ali ima neposreden dostop do teh prostorov iz apartmaja v 1. nadstropju, ali obstajajo vrata ali okna, kot je razvidno iz priloženega tlorisa, ali … dosledno zavzema zaščitniško držo do … in prikriva dejstva ter ali obstajajo osebne ali poslovne koristi, zaradi katerih je bil pripravljen prezreti škodo, ki jo … povzroča drugim etažnim lastnikom.

(2) Zavezanec je prosilki skozi korespondenco na določena vprašanja odgovoril. Hkrati ji je pojasnil, da se pretežni del njenih vprašanj in zahtev nanaša na obdobje, ko je družbi Sava Turizem d. d. in njena univerzalna pravna prednica družba Hoteli Bernardin d. d. nista bili zavezanki za posredovanje podatkov na podlagi ZDIJZ, prav tako pa se informacije nanašajo na podatke, ki ne sodijo v krog informacij, ki bi jih bili zavezanci dolžni prosilcem posredovati na podlagi ZDIJZ. Organ je dne 22. 7. 2025 izdal delno zavrnilni odgovor, v katerem je prosilki na zgoraj navedena vprašanja bodisi odgovoril, bodisi pojasnil, da gre za informacije, ki so nastale pred 15. 9. 2022 (tj. preden je družba postala pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava), bodisi z njimi ne razpolaga, ne predstavljajo informacij po 4.a členu ZDIJZ ali jih je prosilki že posredoval v predhodni korespondenci.

(3) Zoper zavrnitev zahteve je prosilka dne 31. 7. 2025 vložila pritožbo in navedla, da so zahtevane informacije utemeljene in relevantne, ker želi pojasnila v zvezi z gradbenimi posegi, ki so ji povzročili škodo kot lastnici poslovnega prostora v stavbi …. Iz priložene dokumentacije izhaja, da dela niso bila izvedena skladno s pogodbo in da so pri krovskih delih nastale nepravilnosti. Etažni lastnik je brez gradbenega dovoljenja prizidal določen del in del lokala preuredil v stanovanje, kar posega v skupne dele in povzroča motnje ostalim etažnim lastnikom. Zavezanec ji je sporočil, da ima kot solastnica stavbe pravico ukrepati zoper druge etažne lastnike, vendar ni pojasnil kateri deli stavbe sodijo v skupne prostore in kako se varuje njeno lastninsko pravico. Zaradi številnih izlivov vode je imela tudi pravico do parkiranja, vendar je bil ta po spremembi režima in uvedbi videonadzora ukinjen, zato zahteva parkirni protokol. Prav tako se v njen lokal že 2 leti sliši moteč hrup. Zahteva vpogled v zahtevano dokumentacijo, ki jo ima zavezanec v času odločanja, ne glede na njihov čas nastanka.

(4) IP je zavezanca seznanil z vloženo pritožbo in od njega pridobil dokumentacijo, ki jo je zahtevala prosilka.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP ugotavlja, da je družba Sava Turizem d. d., zavezanec po prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ, torej kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Iz registra zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja izhaja, da je bila družba v register vpisana z datumom 15. 9. 2022[1], kot to tudi sama navaja. Peti odstavek 1.a člena ZDIJZ določa, da je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom zavezanec za dostop do informacij javnega značaja iz 4.a člena tega zakona, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Povedano drugače, zavezanec je zavezan za posredovanje tistih informacij, ki so nastale po 15. 9. 2022 (in sodijo pod 4.a člen ZDIJZ), in ne glede vseh informacij, s katerimi razpolaga, kot to v pritožbi zmotno navaja prosilka. Slednje izhaja tudi iz Predloga zakona, in sicer da je časovni vidik zavezanosti v neposredni odvisnosti od obstoja prevladujočega vpliva. Poslovni subjekt je torej zavezan za posredovanje le tistih informacij, ki so nastale v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ob predpostavki, da gre za dokumente, ki sodijo v okvir 4.a člena ZDIJZ.

(7) Pri subjektih iz 1.a člena ZDIJZ za informacije javnega značaja štejejo le tiste informacije, ki ustrezajo opredelitvi informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ. Primarno je torej treba razjasniti vprašanje, ali zahtevane informacije sodijo med tam navedene informacije, in sicer gre za naslednje informacije:

- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

(8) Iz zahtev prosilke izhaja, da ta v pretežnem delu ne zahteva informacij, kot so te opredeljene v 4.a členu ZDIJZ. Informacije glede razlogov zakaj ima kdo parkirana vozila v garaži, kje parkirajo gostje restavracije, zakaj se snema ploščad in okolica objekta, kdo je posameznemu lastniku dovolil postavitev nadstreška in opreme, kdo je odobril krovska dela in rjavo vetrno obrobo, elaborat delitve stavbe, izmere in projektna dokumentacija izvajalca krovskih del, seznam skupnih delov stavbe, predlogi za vzpostavitev etažne lastnine, elaborati skupnih prostorov, dostop do skupnih prostorov in pojasnila glede ravnanj posameznikov, ne sodijo med informacije, ki bi predstavljale informacije javnega značaja, kot jih določa 4.a člen ZDIJZ, saj ne gre za informacije iz sklenjenih pravnih poslov, kot tudi ne za informacije glede zastopnikov in prejemkov organov poslovnega subjekta. IP tako ugotavlja, da prosilka v pretežnem delu zahteva informacije, ki jih ni mogoče šteti niti kot informacije iz sklenjenih pravnih poslov iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, niti ne gre za informacije iz 2. alineje iste določbe. Posledično je mogoče ugotoviti, da prosilka na podlagi ZDIJZ zahtevala pretežno informacije, ki skladno s 4.a členom ZDIJZ ne predstavljajo vrste informacij, ki bi jih bili zavezanci dolžni posredovati na podlagi tega zakona.

(9) V zvezi z navedenim IP še dodaja, da je določba 4.a člena ZDIJZ, ki opredeljuje informacije javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom, jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno. Če bi zakonodajalec imel namen, da so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom zavezani na celotnem področju svojega delovanja, zanje ne bi uzakonil drugačne ureditve, ampak bi jih uvrstil med organe po 1. členu ZDIJZ. Transparentnost je v splošnem za organe po 1. členu ZDIJZ mnogo širša kot za zavezance po 1.a členu ZDIJZ, oziroma povedano drugače, definicija informacije javnega značaja je pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom definirana znatno ožje, kot pri organih, ki so zavezani po 1. členu ZDIJZ, določa pa jo 4.a člen ZDIJZ.[2]

(10) Glede vprašanja, katere informacije je po ZDIJZ mogoče zahtevati od poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom, je IP že večkrat zavzel stališče (npr. odločbe IP št. 09021-2/2023, št. 09021-7/2022, št. 09021-5/2022, št. 09021-10/2020,..), prav tako pa je o tem vprašanju že odločalo Upravno sodišče RS, npr. v sodbi št. IU 1224/2019-15 z dne 29. 08. 2022, točka 36 in 37. Če ne gre za tam taksativno naštete informacije iz 4.a člena ZDIJZ, jih od poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom na podlagi ZDIJZ ni mogoče zahtevati. Takšno je bilo tudi stališče Ustavnega sodišča RS, ki je v postopku za oceno ustavnosti z dne 12.1.2017, opr. št. U-I-52/16-17, poudarilo, »da prvi odstavek v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 6.a člena in peti odstavek 1.a člena ZDIJZ zavezancem nalagata razkrivanje poslov, ki za zavezanca pomenijo opravljanje pomožnih oziroma podpornih funkcij, ne pa tistih pogodb, ki so jedro njegove dejavnosti, pri katerih zavezanec trži neko svojo storitev. Gre za posle, pri katerih vedno zavezanca bremeni neki denarni izdatek, in torej ne spadajo v samo bistvo zavezančevih konkurenčnih prednosti in poslovnih dejavnosti«.

(11) Kot informacije, ki bi jih bilo po vsebini mogoče uvrstiti pod 4.a člen ZDIJZ IP ugotavlja, da bi lahko bile naslednje informacije, ki jih je zahtevala prosilka:

- pogodba o nadzoru (pravni posel, ki se nanaša na izdatke poslovnega subjekta za naročilo drugih storitev),

- aneks k pogodbi za izvedbo krovskih del (pravni posel, ki se nanaša na izdatke poslovnega subjekta za naročilo gradenj) in

- pogodba o nadzoru pri izvajanju krovskih del (pravni posel, ki se nanaša na izdatke poslovnega subjekta za naročilo gradenj oz. drugih storitev).

(12) Ob pregledu predložene dokumentacije in pojasnil organa, IP ugotavlja, da organ s Pogodbo o nadzoru oz. o nadzoru pri izvajanju krovskih del ne razpolaga, predvideva pa, da se zahteva prosilke nanaša na Pogodbo o strokovnem svetovanju, na podlagi katere se je izvajal tudi nadzor pri obnovi strehe na stavbi ... IP je vpogledal v navedeno pogodbo in ugotovil, da gre za pogodbo, ki je bila sklenjena v mesecu decembru 2016, posledično ne sodi v obdobje, ko je bil zavezanec poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, torej ne gre za informacijo, ki bi jo bil dolžan posredovati prosilki na podlagi ZDIJZ. Glede Aneksa k pogodbi za izvedbo krovskih del je zavezanec pojasnil, da ga je prosilki posredoval z elektronskim sporočilom z dne 23. 6. 2025, prosilka pa v tem delu ni podala pritožbenih navedb, posledično je IP štel, da temu delu odgovora prosilka ne oporeka, saj v tem delu njena zahteva ni bila zavrnjena, posledično presoja o dostopu do tega dokumenta tudi ni bila del tega pritožbenega postopka.

(13) IP pojasnjuje, da prosilka v pritožbi izpostavlja pravni interes za pridobitev zahtevanih informacij, ki ga utemeljuje z dejstvom, da je lastnica objekta in želi pojasnila glede gradbenih posegov, ki so povzročili škodo na njeni lastnini. IP pojasnjuje, da ZDIJZ ne predstavlja zakonske podlage, ki bi prosilki omogočila dostop do zahtevanih dokumentov. V postopku po ZDIJZ namreč pravni interes za pridobitev informacij ni pravno relevanten, saj se v postopku presoja vprašanje, ali gre za informacije, do katerih bi lahko dostopal kdorkoli, ne glede na specifične okoliščine in interese posameznega prosilca. ZDIJZ je namreč namenjen temu, da splošna javnost od zavezancev pridobi tiste informacije, ki jih zakon opredeljuje kot informacije javnega značaja, ne predstavlja pa podlage, da bi posamezniki, ki izkazujejo pravni interes, od zavezancev pridobili informacije, ki presegajo obseg informacij, kot so v obravnavni zadevi opredeljene v okviru 4.a člena ZDIJZ. Ne glede na morebitni obstoj pravnega interesa prosilke, IP zavezancu ne more naložiti, da prosilki posreduje dokumente, glede katerih ZDIJZ javnosti ne daje pravice, da bi se z njimi seznanila.

(14) Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev zavezanca pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ (1. tč. izreka te odločbe).

(15) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP ugotavlja, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(16) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.     

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

[1] https://www.ajpes.si/RZIJZ/Vpogled/Zavezanec#/5301971000/2025-10-15

[2] Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017.