prosilec - Sava Turizem

POVZETEK:

Prosilec je od poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom zahteval interni akt o arhiviranju gradiva. Zavezanec je zahtevo zavrnil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da interni akti ne sodijo med informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, zato je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.
 

ODLOČBA:

Številka: 09021-2/2025/2

Datum: 24. 3. 2025    

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 20. 3. 2025, zoper pisni odgovor družbe Sava Turizem d. d., Dunajska cesta 152, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: zavezanec), z dne 20. 3. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilca z dne 20. 3. 2025 zoper pisni odgovor zavezanca z dne 20. 3. 2025 se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je 15. 3. 2025 na zavezanca naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je želel prejeti Pravilnik o arhiviranju dokumentov oz. drug interni pravni akt, ki ureja hrambo in arhiviranje dokumentacije pri zavezancu. Če dokument ne obstaja, prosi za dostop do kateregakoli drugega internega akta, ki ureja arhiviranje in hrambo dokumentov pri zavezancu. Dokument je želel prejeti v elektronski obliki.

(2) Zavezanec je v odgovoru z dne 20. 3. 2025 (v nadaljevanju zavrnilni odgovor) pojasnil, da glede na definicijo iz 4.a člena ZDIJZ, interni pravni akti zavezanca ne predstavljajo informacij javnega značaja, zato zahteva ni utemeljena.

(3) Prosilec je dne 20. 3. 2025 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da želi preveriti stanje kupoprodajne pogodbe za nepremičnino iz leta 1997, ki jo je kot poslovni prostor kupil od …. Predvideva, da ima družba pogodbo v arhivih, pa vanje ne želijo vpogledati. V pogodbah so tudi osebni podatki, zato želi preveriti, kje in kako se njegovi varovani osebni podatki hranijo.

Pritožba ni utemeljena.

(4) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija pisni odgovor zavezanca v celoti.

(5) Nadalje IP ugotavlja, da je družba Sava Turizem d.d., zavezanec po prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ, torej kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, to vprašanje pa v obravnavani zadevi ni bilo sporno.

(6) V tej zvezi IP najprej ugotavlja da, kot pravilno zatrjuje tudi zavezanec, gre pri subjektih iz 1.a člena ZDIJZ za informacije javnega značaja le v tistem delu, ki ustrezajo opredelitvi informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ. Primarno je torej treba razjasniti vprašanje, ali zahtevane informacije sodijo med tam navedene informacije, in sicer gre za naslednje informacije:

- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

(7) Iz zahteve prosilca izhaja, da ta želi prejeti notranji pravni akt zavezanca, tovrstnega dokumenta pa ni mogoče šteti niti kot informacije iz sklenjenih pravnih poslov iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, niti ne gre za informacije iz 2. alineje iste določbe. Posledično je mogoče ugotoviti, da prosilec na podlagi ZDIJZ zahteva informacije, ki skladno s 4.a členom ZDIJZ ne predstavljajo vrste informacij, ki bi jih bili zavezanci dolžni posredovati na podlagi tega zakona.

(8) V zvezi z navedenim IP še dodaja, da je določba 4.a člena ZDIJZ, ki opredeljuje informacije javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom, jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno. Če bi zakonodajalec imel namen, da so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom zavezani na celotnem področju svojega delovanja, zanje ne bi uzakonil drugačne ureditve, ampak bi jih uvrstil med organe po 1. členu ZDIJZ. Transparentnost je v splošnem za organe po 1. členu ZDIJZ mnogo širša kot za zavezance po 1.a členu ZDIJZ, oziroma povedano drugače, definicija informacije javnega značaja je pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom definirana znatno ožje, kot pri organih, ki so zavezani po 1. členu ZDIJZ, določa pa jo 4.a člen ZDIJZ.[1]

(9) Glede vprašanja, katere informacije je po ZDIJZ mogoče zahtevati od poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom, je IP že večkrat zavzel stališče (npr. odločbe IP št. 09021-2/2023, št. 09021-7/2022, št. 09021-5/2022, št. 09021-10/2020,..), prav tako pa je o tem vprašanju že odločalo Upravno sodišče RS, npr. v sodbi št. IU 1224/2019-15 z dne 29. 08. 2022, točka 36 in 37. Če ne gre za tam taksativno naštete informacije iz 4.a člena ZDIJZ, jih od poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom na podlagi ZDIJZ ni mogoče zahtevati. Takšno je bilo tudi stališče Ustavnega sodišča RS, ki je v postopku za oceno ustavnosti z dne 12.1.2017, opr. št. U-I-52/16-17, poudarilo, »da prvi odstavek v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 6.a člena in peti odstavek 1.a člena ZDIJZ zavezancem nalagata razkrivanje poslov, ki za zavezanca pomenijo opravljanje pomožnih oziroma podpornih funkcij, ne pa tistih pogodb, ki so jedro njegove dejavnosti, pri katerih zavezanec trži neko svojo storitev. Gre za posle, pri katerih vedno zavezanca bremeni neki denarni izdatek, in torej ne spadajo v samo bistvo zavezančevih konkurenčnih prednosti in poslovnih dejavnosti«.

(10) Glede pritožbene navedbe, da želi prosilec preveriti kako in kje se hranijo njegovi varovani osebni podatki IP pojasnjuje, da te pravice ZDIJZ ne varuje. Prosilec lahko zahteva vpogled v lastne osebne podatke na podlagi Splošne uredbe o varstvu podatkov in na podlagi ZDIJZ, pravic, ki mu jih morebiti dajejo drugi zakonski predpisi, pa prosilec ne more uveljavljati v okviru postopka po ZDIJZ. V tem postopku se namreč presoja le, ali so dokumenti, ki jih zahteva prosilec, prosto dostopne informacije javnega značaja, ne pa tudi, ali organ deluje skladno z drugimi predpisi. Prav tako IP v postopku po ZDIJZ ne more presojati osebnih okoliščin prosilca niti ali ima ta pravico dostopati do zahtevanih podatkov na kakšni drugi pravni podlagi oz. ali za pridobitev podatkov izkazuje pravni interes.

(11) Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev zavezanca pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ (1. tč. izreka te odločbe).

(12) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP ugotavlja, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(13) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017.