prosilec - RTV Slovenja
+ -Povzetek:
Odločba:
Številka: 090-104/2026/17
Datum: 5. 6. 2026
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ), 130. ter prvega in tretjega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDV, 3/22 – ZDeb in 85/25; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbah … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 15. 3. 2026 in 23. 3. 2026, zoper odločbe RADIOTELEVIZIJE SLOVENIJE javni zavod, Ljubljana, Kolodvorska ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 0901-3/2026/1 z dne 20. 2. 2026, št. 0901-4/2026/1 z dne 20. 2. 2026 in št. 0901-2/2026/3 z dne 2. 3. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednji
SKLEP:
1. Pritožbeni postopki zoper odločbe RADIOTELEVIZIJE SLOVENIJE javni zavod, Ljubljana, št. 0901-3/2026/1 z dne 20. 2. 2026, št. 0901-4/2026/1 z dne 20. 2. 2026 in št. 0901-2/2026/3 z dne 2. 3. 2026, se združijo v en pritožbeni postopek, ki se vodi pod št. 090-104/2026.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
in
ODLOČBO:
1. Pritožbi prosilca z dne 15. 3. 2026 se delno ugodi. Odločba RADIOTELEVIZIJE SLOVENIJE javni zavod, Ljubljana, št. 0901-4/2026/1 z dne 20. 2. 2026, se delno odpravi in se odloči:
»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati naslednja dokumenta:
- Najemno pogodbo št. 1/2024 z dne 12. 7. 2024, na način, da mu posreduje:
• podatke o pogodbenih strankah v uvodu pogodbe na 1. strani,
• naziv pogodbe na 1. strani,
• tretji in četrti odstavek 2. člena,
• prvi odstavek 8. člena,
• datum sklenitve pogodbe na zadnji strani, in
• podatke o podpisnikih pogodbe na zadnji strani;
- Najemno pogodbo za uporabo elektronskih komunikacijskih zmogljivosti z dne 13. 1. 2026, na način, da v pogodbi prekrije podatke o telefonskih številkah in naslovih e-pošte skrbnikov pogodbe.«.
2. Pritožbi prosilca z dne 23. 3. 2026 se delno ugodi. Odločba RADIOTELEVIZIJE SLOVENIJE javni zavod, Ljubljana, št. 0901-2/2026/3 z dne 2. 3. 2026, se delno odpravi in se odloči:
»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu omogočiti vpogled v Analizo za namen izvede prestrukturiranja RTV Slovenija z dne 10. 12. 2025, ki jo je pripravila družba …, na način, da v dokumentu prekrije podatke o imenu in priimku fizične osebe v opombah (slide 18, 50 in 53).«.
3. V preostalem delu se pritožbi prosilca zoper odločbi št. 0901-4/2026/1 z dne 20. 2. 2026 in št. 0901-2/2026/3 z dne 2. 3. 2026 zavrneta.
4. Pritožba prosilca z dne 15. 3. 2026 zoper odločbo št. 0901-3/2026/1 z dne 20. 2. 2026 se zavrne.
5. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Obrazložitev:
(1) Prosilec je z zahtevo z dne 30. 1. 2026 od organa zahteval, da mu posreduje sporazum o odškodnini za neplačano uporabo infrastrukture, sklenjen med organom in Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije (v nadaljevanju: MORS). Kot način seznanitve je določil elektronsko obliko, na naslov e-pošte.
(2) Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 0901-3/2026/1 z dne 20. 2. 2026, s katero jo je zavrnil. V zvezi z zahtevo je ugotovil, da v svojem dokumentarnem gradivu hrani dokument Sporazum o odškodnini za neplačano uporabo infrastrukture z dne 16. 6. 2025 (v nadaljevanju: Sporazum). Predmet Sporazuma se nanaša na poravnavo zapadlih obveznosti iz naslova uporabe infrastrukture, kar pomeni, da so predmet sporazuma storitve, ki jih organ na podlagi 15. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (v nadaljevanju: ZRTVS-1) lahko izvaja kot tržno dejavnost, to je dajanje oddajne infrastrukture in drugih nepremičnin v najem. Sporazum je bil sklenjen za poravnavo zapadlih obveznosti iz naslova uporabe infrastrukture. V knjigovodskih listinah, ki izvirajo iz Sporazuma, je razvidno, da se knjižijo z oznako vrste dejavnosti št. 3, s katero se, kot določa 9. člen Pravilnika o določitvi sodil za razporejanje stroškov po dejavnostih (v nadaljevanju: Sodila), po vrsti prihodka/odhodka, označuje tržno dejavnost. Zahtevana informacija tako ne izvira iz javnopravnega delovnega področja organa, temveč iz izvajanja tržnih storitev, za katere se poslovanje, skladno z določbami ZRTVS-1 in internimi akti, organizira in vodi ločeno od javne službe. Po načelu finančne preglednosti iz 14. člena ZRTVS-1 lahko namreč organ, skladno z zakonom, opravlja poleg javne službe v omejenem obsegu tudi tržne dejavnosti, vendar mora biti poslovanje na področju tržnih dejavnosti organizirano ločeno od javne službe. Pravila ločenega evidentiranja različnih dejavnosti ima sicer urejena s Sodili. Ob upoštevanju ugotovljenih dejstev je organ presodil, da zahtevana informacija ni informacija javnega značaja po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj ne izhaja iz izvajanja javne službe, ki jo določa ZRTVS-1. V nadaljevanju obrazložitve odločitve pa se je opredelil tudi do poslovne skrivnosti zahtevanega Sporazuma, upoštevaje določbe 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS) in Pravilnika o poslovni skrivnosti RTV Slovenija z dne 24. 11. 2010 (v nadaljevanju: Pravilnik).
(3) Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 15. 3. 2026. Najprej je navedel, da ne drži, da Sporazum ne predstavlja informacije javnega značaja, saj zagotovo izvira iz delovnega področja organa. Oddajanje kapacitet OE Oddajniki in zveze je po mnenju prosilca vsekakor dejavnost organa. Sklenjen je bil v obliki sporazuma (pogodbe), je v pisni obliki dokumenta in je bil izdelan v sodelovanju z MORS. Meni pa tudi, da ne držijo tudi druge navedbe iz izpodbijane odločbe: Tako je med drugim izpostavil, da naj bi bil dokument izdelan zaradi izvajanja tržne dejavnosti, vendar iz do zdaj znanega ne gre za plačilo na osnovi kakršnih koli računov, torej neko obveznost, ki bi temeljila na opravljanih storitvah. V Sporazumu po mnenju prosilca skoraj zagotovo niso določene storitve in neki posebni popusti, ki bi veljali samo za MORS. Nepravilno po mnenju prosilca je tudi sklicevanje organa, da predstavlja Sporazum poslovno skrivnost.
(4) Z zahtevo z dne 2. 2. 2026 je prosilec zahteval posredovanje pogodbe med organom in MORS, sklenjene 12. 7. 2024, in pogodbe o uporabi lokacij MORS, sklenjene od 1. 1. 2024 dalje. Kot način seznanitve je ponovno določil elektronsko obliko, na naslov e-pošte.
(5) Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 0901-4/2026/1 z dne 20. 2. 2026, s katero jo je zavrnil. Ugotovil je, da se zahteva nanaša na Najemno pogodbo št. 1/2024 z dne 12. 7. 2024 (v nadaljevanju: Najemna pogodba z dne 12. 7. 2024) ter da z zahtevano pogodbo o uporabi lokacij MORS ne razpolaga v materializirani obliki. Nadalje je navedel, da se Najemna pogodba nanaša na storitve, ki jih lahko organ izvaja kot tržno dejavnost. Dokument torej izhaja iz pogodbenega razmerja, v katerem organ nastopa v okviru tržne dejavnosti kot ponudnik storitev na trgu in ustvarja lastne prihodke. Prihodki iz tega naslova so evidentirani na kontu, ki je na podlagi Sodil opredeljen kot vir financiranja 3 (tržna dejavnost). Glede na to je organ presodil, da ne gre za informacijo javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Presodil pa je tudi, da predstavlja Najemna pogodba njegovo poslovno skrivnost, upoštevaje določbe 2. člena ZPosS in 5. člena Pravilnika.
(6) Prosilec je zoper odločbo št. 0901-4/2026/1 z dne 20. 2. 2026 vložil pritožbo, prav tako z dne 15. 3. 2026. Najprej je ugovarjal navedbam organa, da ne razpolaga z nobeno pogodbo za uporabo lokacij MORS, oziroma OE Oddajniki in zveze. Skliceval se je na odgovor Službe za strateško komuniciranje MORS, iz katerega je razvidno, da je bila sklenjena pogodba med MORS in organom 13. 1. 2026. Nadalje se ne strinja z ugotovitvijo organa, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo informacije javnega značaja, upoštevaje prvi odstavek 4. člena ZDIJZ. Pogodba namreč izhaja iz delovnega področja organa, ker je oddajanje kapacitet OE Oddajniki in zveze (v nadaljevanju: OZ) vsekakor dejavnost organa, sklenjena je bil v obliki pogodbe in je v pisni obliki dokumenta, izdelanega v sodelovanju z MORS. Nepravilno je po njegovem mnenju tudi sklicevanje organa, da naj bi šlo za poslovno skrivnost, ker naj bi se podatki v Sporazumu nanašali na tržni položaj in aktivnosti organa.
(7) Z zahtevo z dne 26. 1. 2026 pa je prosilec zahteval:-
- Pogodbo sklenjeno z družbo … (v nadaljevanju: …);
- reference družbe, priložene prijavi na javno naročilo organa;
- predano končno verzijo Analize za namen izvedbe prestrukturiranja RTV Slovenija (v nadaljevanju: Analiza);
- predstavitev Analize bodisi vodstvu organa ali Svetu organa v katerem koli zapisu (v nadaljevanju: predstavitev Analize);
- Zapisnik 25. izredne seje Sveta organa.
Prosilec je dokumente ponovno zahteval v elektronski obliki, na naslov e-pošte.
(8) Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 0901-2/2026/3 z dne 2. 3. 2026, s katero jo je delno zavrnil, in sicer je prosilcu ugodil v delu zahteve, ki se nanaša na zahtevano pogodbo, reference in zapisnik, ter zavrnil v delu zahtevane Analize in predstavitve te analize:
- Dostop do zahtevane Analize je zavrnil zaradi varstva notranjega delovanja organa. Po mnenju organa gre za dokument za notranjo rabo organa, iz katerega izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Je interni strokovni dokument vodstva organa, pripravljen za potrebe ocene organizacijske učinkovitosti, racionalizacije stroškov, kadrovskega prestrukturiranja, opredelitve tveganj, priprave variant odločitev vodstva. Gre za del procesa oblikovanja odločitev, ki še ni zaključen, oziroma vsebuje strokovne ocene in predloge, ki niso bili sprejeti kot dokončna politika organa. Razkritje bi povzročilo motnje v notranjih procesih odločanja, saj vsebuje delovne hipoteze, variante rešitev in preliminarne ocene o možnih kadrovskih presežkih in reorganizaciji. Preuranjen dostop javnosti do dokumenta bi lahko povzročilo destabilizacijo delovnega okolja, morebitne odhode ključnih kadrov, s tem pa bi bilo ogroženo nemoteno izvajanje javnih nalog. Gre za realno in konkretno predvidljivo škodo, saj se dokument nanaša na aktualne in še odprte procese. Analiza vsebuje tudi podatke o finančnih kazalnikih, stroškovni strukturi, predloge racionalizacije in druge strateške ukrepe, zato bi razkritje informacije medijski in oglaševalski sferi omogočilo prilagoditev ravnanja, kar organu poslabša konkurenčni položaj na področjih, kjer prosto nastopa na konkurenčnem trgu. Analiza je dokument, ki predstavlja strokovno podlago za odločanje Uprave o prestrukturiranju organa, ni pa končna odločitev, s katero bo javnost seznanjena ob njenem sprejetju. Razkritje zahtevane informacije pa bi v fazi internega usklajevanja med člani Uprave, oziroma organi upravljanja in spreminjanja notranje politike organa vplivalo na učinkovito in stabilno delovanje organa, kar bi povzročilo motnje, ki presegajo korist transparentnosti. V javnem mediju imajo informacije o reorganizaciji praviloma neposreden vpliv na zaposlene novinarje in urednike, potencialen vpliv na zaznavanje uredniške neodvisnosti ter. širši družbeni in politični odmev. Nadalje se je organ opredelil tudi do Analize z vidika avtorskega dela po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju: ZASP) in ugotovil, da predstavlja avtorsko delo. Ker organ nima sklenjene pogodbe, po kateri bi se pravice na avtorskem delu prenesle na organ, je ob upoštevanju podanih dejstev in določb 25. člena ZDIJZ, zahtevo za seznanitev z Analizo s posredovanjem kopije zavrnil.
- V zvezi z zahtevano predstavitvijo Analize je navedel, da je organ dokument obravnaval na 25. izredni seji 21. 1. 2026, ki je bila zaprta za javnost. Nadalje se je skliceval na 8.5 točko ter na peti in zadnji odstavek točke 9.5 Poslovnika ter izpostavil določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov[1], konkretno določbe 4(1) in 4(2) člena, točko c. prvega odstavka 5. člena, prvi odstavek 6. in 9. člena. Upoštevaje določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov je nadalje upošteval 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, pa tudi drugi odstavek 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2). Ker posnetek zaprte seje Sveta organa vsebuje posnetke oseb in govora sodelujočih govorcev, ki so podajali predloge, stališča, ocene, pojasnila, informacije, opozorila itd. ter s tem osebne podatke sodelujočih na seji, se jih lahko tako vizualno kot zvočno identificira. Poleg tega je Svet organa kolegijski organ, ki s soočanjem različnih pogledov in argumentov z glasovanjem za ali proti določeni odločitvi sprejme sklepe in podaja priporočila oziroma ugotovitve. Njihove odločitve so javnosti dostopne na spletnih straneh organa v obliki objavljenih sklepov. Sama razprava ali stališče posameznega udeleženca seje nima zavezujočega učinka. Ker se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo samo, če obdelavo teh osebnih podatkov določa zakon, organ na podlagi ugotovljenih dejstev in pravne podlage ocenjuje, da ne obstoji zakonska podlaga, ki bi omogočala dostop javnosti do posnetka zaprtega dela seje, ki vsebuje varovane osebne podatke sodelujočih govorcev. Organ je na podlagi navedenega tako zavrnil dostop do predstavitve Analize, pa tudi zaradi izjeme varstva notranjega delovanja organa, do katere pa se je opredelil že predhodno.
(9) Prosilec je zoper odločbo št. 0901-2/2026/3 z dne 2. 3. 2026 vložil pritožbo z dne 23. 3. 2026. Meni, da ne držijo navedbe organa o tem, da je Analiza sestavljena v zvezi z notranjim delovanjem organa, in bi njeno razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Med drugim je izpostavil, da je bila Pogodba za izdelavo Analize sklenjena na osnovi javnega naročila JN002545/2025- SL1/01. Tako je predmet pogodbe priprava besedila, s točno določeno vsebino. Predstavlja zaokroženo poročilo o točno določeni problematiki, ki bi vodstvu in Svetu organa omogočal pripravo lastnih dokumentov potrebnih za prestrukturiranje. Da je temu tako, izhaja iz sklepa, sprejeta na 25. izredni seji 21. 1. 2026. Slednji določa, da Analiza »ponuja vpogled v razumevanje poslovnih in finančnih tveganj RTV Slovenija, ne pa strategije razvoja ali končnega modela«. Ne strinja se z navedbami organa, da je Analiza »interni strokovni dokument vodstva organa«, ker ni del »procesa oblikovanja odločitev«. Prav tako se ne strinja z navedbami organa glede motenj v primeru razkritja, ker po njegovem mnenju Analiza z vsebino, ki je točno določena in je v bistvu le pregled trenutnega stanja z morebitnimi primerjavami, ne more povzročiti. Že pri pripravi tega poročila so sodelovali (skoraj vsi) ključni kadri in tako zapisane končne ugotovitve v Analizi ne pomenijo kakšne posebne skrivnosti. Prav tako so sodelovali in prejeli Analizo vsi vodilni pri organu. To dokazuje tudi preprosto dejstvo, da je Uprava posredovala Analizo v obravnavo Svetu organa. Po njegovem mnenju tudi ne drži navedba, da bi zaradi povedanega organu lahko nastala kakršna škoda, saj je organ zavezan k javnosti poslovanja. Pravzaprav zakon določa celo, da mora »letno poročilo vsebovati tudi razčlembo stroškov produkcije programov po posameznih programskih sklopih oziroma vsebinah« (prvi odstavek 28. člena ZRTVS-1). Po njegovem mnenju tako v Analizi ni veliko podatkov o »finančnih kazalnikih, stroškovni strukturi, in drugih »strateških ukrepih«, ki so ali bi tako in tako morali biti javni, kaj šele, da bi njihovo razkritje medijski sferi ali oglaševalski sferi. Tako meni, da v Analizi takšnih spornih podatkov zagotovo ni veliko, tiste, ki bi morebiti lahko bili, pa bi lahko organ prekril. Seznanitev z Analizo je po njegovem mnenju zagotovo tudi v interesu plačnikov RTV prispevka, ki delovanje organa omogočajo. Tudi ta Analiza je bila plačana z javnim denarjem. V zvezi z utemeljitvijo organa, da predstavlja Analiza avtorsko delo, pa ocenjuje, da zagotovo ne gre za delo s »področja književnosti, znanosti ali umetnosti«. V pogodbi tudi ni določila, da je gradivo predano le v x številu izvodov in se brez soglasja avtorja ne sme kopirati. Navedel je tudi, da se organ pri zavrnitvi predstavitve Analize sklicuje na to, da posnetek 25. izredne seje predstavlja izjemo varstva osebnih podatkov, vendar je prosilec zahteval to predstavitev v katerem koli zapisu. Po njegovih informacijah je bila zagotovo predana v obliki projekcije. Ker je očitno organ narobe razumel njegovo zahtevo, je tako sama zavrnitev, kot tudi obrazložitev brezpredmetna.
(10) Organ po prejemu pritožb odločb ni nadomestil z novimi ter je pritožbe prosilca, kot dovoljene, pravočasne in vložene s strani upravičene osebe, z elektronskimi dopisi z dne 18. 3. 2026 in 26. 3. 2026, poslal v odločanje IP. Pritožbam je priložil posamezno pripadajočo dokumentacijo (zahteve, izpodbijane odločbe, vročilnice, Sporazum, Najemno pogodbo in Analizo).
(11) Na poziv IP, št. 090-104/2026/5 z dne 17. 4. 2026, je organ posredoval IP Pravilnik, Sodila, izpis 20260420_Konto 763900, Preknjižbo prihodkov iz komercialnih na druge prihodke, Pogodbo, Povabilo družbi za vstop v postopek, povezavo do predstavitve Analize. Pojasnil je tudi, da se družba …, na vabilo za vstop v postopek ni odzvala.
(12) IP je, z dopisom št. 090-104/2026/7 z dne 30. 4. 2026, seznanil družbo …, z odločbo in pritožbo ter jo pozval na morebitno priglasitev stranske udeležbe. Vročitev je bila opravljena 4. 5. 2026. Družba se na dopis IP ni odzvala.
(13) Na dodatna poziva IP, št. 090-104/2026/8 z dne 30. 4. 2026 in št. 090-104/2026/9 z dne 4. 5. 2026, je organ posredoval IP še dokument RTV_SLO_ANALIZA ZA NAMEN IZVEDBE PRESTRUKTURIRANJA_Krajša različica.pptx in Najemno pogodbo za uporabo elektronskih komunikacijskih zmogljivosti z dne 13. 1. 2026 (v nadaljevanju: Najemna pogodba z dne 13. 1. 2026). Ob tem je pojasnil, da dokument RTV_SLO_ANALIZA ZA NAMEN IZVEDBE PRESTRUKTURIRANJA_Krajša različica.pptx prejel tik pred sejo in ni bil naložen nikamor, prejel pa ga je za potrebe predstavitve. Na poziv IP, št. 090-104/2026/14 z dne 15. 5. 2026 pa je 21. 5. 2026 posredoval še izkaze prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti – vir financiranja 1 (javna dejavnost) in 3 (tržna dejavnost), 31 – Oddajniki in zveze, za leta 2023 – 2025, s pojasnili.
Pritožbi prosilca z dne 15. 3. 2026 in 23. 3. 2026 zoper odločbi št. 0901-4/2026/1 z dne 20. 2. 2026 in št. 0901-2/2026/3 z dne 2. 3. 2026 sta delno utemeljeni.
Pritožba prosilca z dne 15. 3. 2026 zoper odločbo št. 0901-3/2026/1 z dne 20. 2. 2026 ni utemeljena.
Meje preizkusa pritožb s strani pritožbenega organa
(14) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in, ali ni prekršen materialni zakon.
(15) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbe organa v njihovem zavrnilnem delu.
(16) IP ugotavlja tudi, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ.
K SKLEPU:
(17) V skladu z drugim odstavkom 130. člena ZUP (v povezavi s prvim odstavkom istega člena) lahko organ začne in vodi en sam postopek tudi takrat, ko ena ali več strank uveljavlja v postopku več različnih zahtevkov, če se pravice ali obveznosti strank opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in isto pravno podlago in, če je organ, ki vodi postopek, za vse zadeve stvarno pristojen.
(18) Glede na to, da so izpolnjeni pogoji za združitev zadev v en postopek po določbah 130. člena ZUP, je IP odločanje o treh pritožbah združil, tako da bo odločil z eno zadevo. Pritožbe prosilca se namreč nanašajo na skupen element dejanskega stanja, torej zahtevani so dokumenti oziroma informacije iz spisa ene zadeve organa, pravna podlaga za pritožbe je ista, torej ZDIJZ, in za odločanje o pritožbah je stvarno pristojen isti organ, to je IP. Takšno postopanje IP narekuje tudi načelo ekonomičnosti postopka, ki ga določa ZUP v 14. členu.
(19) Ta sklep je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščen plačila upravne takse, in v tem postopku posebni stroški niso nastali.
K ODLOČBI:
(20) Sporno v obravnavanem primeru je:
- ali je organ odločil pravilno, ko je odločil, da Najemna pogodba z dne 12. 7. 2024 in Sporazum ne predstavljata informacije javnega značaja in ko je prosilcu zavrnil dostop do dokumentov na podlagi izjeme od prostega dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ;
- ali so podani pogoji za obstoj informacije javnega značaja pri zahtevani Najemni pogodbi z dne 13. 1. 2026;
- ali je organ odločil pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do Analize na podlagi izjeme od prostega dostopa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pa tudi zaradi varstva avtorskega dela;
- ali je organ odločil pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do predstavitve Analize zaradi varstva osebnih podatkov oziroma, ali so izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja pri predstavitvi Analize v kateri koli drugi obliki, ne samo v obliki posnetka.
Najemna pogodba z dne 12. 7. 2024 in Sporazum
(21) Z Najemno pogodbo z dne 12. 7. 2024 je organ dal v uporabo MORS dele infrastrukturnih objektov, Sporazum pa je dokument, ki je namenjen rešitvi vprašanja neporavnanih obveznosti MORS do organa. Slednji se nanaša na dogovor o odškodnini za neplačano uporabo telekomunikacijskih objektov in infrastrukture v upravljanju organa.
(22) IP je v nadaljevanju tako ugotavljal, ali so v zvezi s tem dokumentoma izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ. Organ je sicer na podlagi 1. člena v povezavi z 2. členom ZRTVS-1 javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija, kar ga uvršča med organe, ki so zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ, vendar je treba pri organu upoštevati tudi dejstvo, da opravlja poleg javne službe tudi tržno dejavnost.
(23) Organ z zahtevanima dokumentoma razpolaga in se nahajata v materializirani obliki, saj ju je IP tudi posredoval. Nedvomno sta torej izpolnjena prvi in drugi pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. IP je tako nadalje moral presoditi še obstoj tretjega pogoja informacije javnega značaja, in sicer, ali te informacije sodijo v delovno področje, ki je podvrženo določbam ZDIJZ. Šele, ko je pozitivno opravljena ta presoja, je mogoče ugotavljati, ali je morebiti podana izjema varstva poslovne skrivnosti, in nadalje, ali je to izjemo mogoče preseči s testom javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ) ali zato, ker gre za porabo javnih sredstev (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ).
(24) Ker ZDIJZ informacijo javnega značaja definira zelo široko, je njegov vpliv na delovanje javnega sektorja izjemno močan. Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja, je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim, oblastnim delovanjem. Podobno izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007, in sicer, da je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo, ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa.[2]
(25) Iz 1. člena ZRTVS-1 izhaja, da organ opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti, določeno s tem zakonom ter druge dejavnosti v skladu s tem zakonom in Statutom RTV Slovenija ter zakonom, ki ureja področje medijev. Obseg izvajanja javne službe sicer določa II. poglavje ZRTVS-1, ki pa vključuje tudi določbe o tržni dejavnosti organa. ZRTVS-1 tako v 14. členu določa, da organ, skladno s tem zakonom, opravlja poleg javne službe v omejenem obsegu tudi tržne dejavnosti, vendar mora biti poslovanje na področju tržnih dejavnosti organizirano ločeno od javne službe. Med tržne dejavnosti 15. člena ZRTVS-1 uvršča tudi dajanje oddajne infrastrukture in drugih nepremičnin v najem.
(26) IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja samo na področju izvajanja javne službe, ali pa morebiti tudi na področju izvajanja tržne dejavnosti. V skladu z 2. členom ZDIJZ namreč za organe, ki so zavezani na podlagi 1. člena ZDIJZ, primarno v celoti velja načelo transparentnega delovanja, določene informacije pa je iz tega režima mogoče izvzeti le, če so izključno zasebnopravne narave. Stališče, da organ ni zavezanec za posredovanje informacij v delu, v katerem izvaja tržno dejavnost, ne izhaja neposredno iz zakona, pač pa se je tako stališče skladno z namenom ZDIJZ izoblikovalo v praksi. Hkrati pa takšno stališče ne more pomeniti, da je javni zavod kot pravna oseba javnega prava vselej zavezanec samo v delu, ki se nanaša na izvajanje javne službe. Organ je kot pravna oseba javnega prava zavezanec po ZDIJZ na vseh področjih, ki so kakorkoli povezana z javnopravnim delovanjem, oziroma se nanašajo na dejavnosti, ki se izvajajo v javnem interesu ter so regulirane z javnopravnimi predpisi, ki zavezujejo organ.
(27) Ker je torej postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v kakršnikoli povezavi z javnopravnim delovanjem, oblastnim delovanjem organov zavezancev, je treba izpostaviti bistveno funkcijo ZDIJZ, tj. nadzorno funkcijo, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev in nad izvajanjem javnih funkcij. Za učinkovito izvajanje te funkcije je bistvenega pomena, da se javnost seznani, na kakšen način organ upravlja s sredstvi, ki so primarno namenjena prav javnopravnemu delovanju. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje smotrne porabe javnih sredstev in učinkovito izvajanje javnih funkcij. Vsaka pravna oseba javnega prava (tudi javni zavod) se mora zaradi vsega navedenega še dodatno zavedati, da je njena svoboda (predvsem v delu, kjer se delovanje, ki ima lastnosti tržnega, prepleta z javnopravnimi nalogami) omejena ravno zaradi zahteve po transparentnosti delovanja. Iz vsega navedenega izhaja, da so informacije javnega značaja vse informacije, ki so kakorkoli povezane z izvajanem dejavnosti javne službe oziroma ki kažejo na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. Takšno stališče izhaja tudi iz ustaljene upravno sodne prakse.[3]
(28) IP ugotavlja, da Najemna pogodba z dne 12. 7. 2024 in Sporazum nista nastala v neposredni povezavi z delovnimi področji, ki spadajo pod izvajanje javne službe organa, ampak na področju dajanja oddajne infrastrukture in drugih nepremičnin v najem, ki pa sodi v tržno dejavnost organa.
(29) Navedena ugotovitev IP temelji na naslednjih dejstvih:
- Dajanje oddajne infrastrukture in drugih nepremičnin v najem, na kar se nanašata vsebini dokumentov, sodi med tržne dejavnosti organa po področnem zakonu (15. člena ZRTVS-1).
- Sodila urejajo pravila ločenega evidentiranja različnih dejavnosti in uporabo sodil za razporejanje prihodkov in odhodkov organa, in tako v tretjem odstavku 6. člena med drugim določajo, da med tržne prihodke sodi tudi dajanje oddajne infrastrukture in drugih nepremičnin v najem. Sodila nadalje v 9. členu urejajo opredelitev dejavnosti na izvornih dokumentih, pri čemer določajo, da se prihodki/odhodki tržne dejavnosti opredelijo s številko 3. Sodila določajo tudi, da organizacijska enota Oddajniki in zveze (v nadaljevanju: OE Oddajniki in zveze ) ustvarja del prihodkov na trgu (11. člen).
- Opredeljevanje odhodkov OE Oddajniki in zveze konkretneje ureja Metodologija za določitev sodil za razporejanje prihodkov in odhodkov po dejavnostih (v nadaljevanju: Metodologija), ki med drugim določa, da se po kontih izračuna odstotek, ki predstavlja odhodke tržne dejavnosti (vrsta dejavnosti 3), vsa preostala razlika pa pomeni javne odhodke javne dejavnosti (vrsta dejavnosti 1). Metodologija pa določa tudi, da se posebej določa odstotek tržnega in odstotek javnega dela za strošek električne energije ter, da je posebej izračunan tudi odstotek za pristojbine za frekvence pri določenih kontih storitev.
- Iz dokumenta št. 01-060/2026-1 z dne 30. 1. 2026, ki ga je pripravila Finančno-računovodska služba organa po posvetovanju z zunanjo revizijsko hišo, izhaja, da so se prihodki iz naslova odškodnine za neplačano uporabo telekomunikacijskih objektov in infrastrukture za obdobje pred 31. 5. 2024 v enoti Oddajniki in zveze, ki je bila zaračunana MORS in Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, preknjižili iz konta 761682 (drugi komercialni prihodki) na konto 763900 (drugi prihodki), z oznako dejavnosti 3. Oznaka dejavnosti 3 pa, kot že navedeno, opredeljuje prihodke/odhodke tržne dejavnosti. Priložen je tudi seznam z računi po posameznem poslovnem partnerju, višina zneska, konto in opredelitev dejavnosti.
- Iz prometa na podskupini po kontih za leto 2025 z dne 20. 4. 2026, v zvezi s prihodki, na katere se nanaša dokument št. 01-060/2026-1 z dne 30. 1. 2026, izhaja, da gre za konto 763900 (drugi prihodki), OE podskupine 31 – OE ODDAJNIKI IN ZVEZE, z oznako dejavnosti 3. Gre za dokument, ki temelji na dokumentu iz prejšnje alineje.
- Iz internega dokumenta organa, vodje OE Oddajniki in zveze, z dne 20. 4. 2026 pa med drugim izhaja pojasnilo, da prihodki iz naslova Sporazuma niso bili realizirani v obliki običajnega prodajnega toka, temveč kot naknadno zaračunano nadomestilo oziroma odškodnina za uporabo infrastrukture za nazaj, zato tudi ustrezna knjigovodska preknjižba, ki pa ne spremeni narave prihodka. Dejavnost, iz katere izhaja ta prihodek, namreč ostaja ista. Ti prihodki predstavljajo nadomestilo za uporabo sredstev, ki jih organ trži na trgu v okviru svojega rednega poslovanja, in če bi bilo isto razmerje realizirano v obliki rednega pogodbenega razmerja z ustreznim sprotnim obračunavanjem, bi bili ti prihodki nedvomno evidentirani kot tržni prihodki. Dejstvo, da so bili realizirani naknadno in v obliki odškodnine, ne more spremeniti njihove ekonomske substance, takšen prihodek predstavlja namreč funkcionalni ekvivalent tržnega prihodka, saj ima isti izvor, namen in vlogo v poslovnem modelu organa.
(30) Vendar pa, upoštevajoč predhodno pojasnjen širok obseg delovnega področja po ZDIJZ, samo na podlagi ugotovitve, da je v obravnavanem primeru zahtevani dokument nastal v okviru izvajanja tržne dejavnosti organa, IP (še) ne more zaključiti, da zahtevane informacije ne spadajo pod informacije javnega značaja v smislu ZDIJZ. Kot je pojasnjeno že predhodno, je namreč pojem delovnega področja organa po 4. členu ZDIJZ bistveno širši od pojma javna služba oziroma od dejavnosti ki jih kot javno službo organa definirata ZRTVS–1. Pri presoji, ali zahtevane informacije, ki niso neposredno povezane z izvajanjem javne službe, kljub temu spadajo v delovno področje organa po ZDIJZ in kot take predstavljajo informacije javnega značaja, treba upoštevati pogoje, ki jih je postavilo Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) v sodbah št. I U 902/2013-29, z dne 20. 5. 2015 (str. 7-8) in št. I U 1422/2015-18, z dne 30. 11. 2016 (str. 7-8)[4]. Iz slednjih izhaja, da je za odločitev, ali gre za informacije javnega značaja, treba, poleg tega, ali je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, upoštevati tudi dejstvo, ali se je dejavnost, na katero se nanaša zahteva prosilca, izvajala tako, da zaradi tega niso bile ovirane dejavnosti, ki pomenijo izvajanje javne službe in da je bilo s prihodki iz te dejavnosti zagotovljeno povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju te dejavnosti. Breme, da to izkaže s konkretnimi podatki in dokazili, je v skladu s stališčem Upravnega sodišča na organu.
(31) Organ sicer lahko skladno s 14. členom ZRTVS-1 poleg javne službe v omejenem obsegu opravlja tudi tržne dejavnosti, vendar mora biti poslovanje na področju tržnih dejavnosti organizirano ločeno od javne službe. Prispevek za programe RTV Slovenija, sredstva iz državnega proračuna ter druga javna sredstva in prihodki iz naslova opravljanja javne službe se lahko porabijo samo za opravljanje javne službe, ki je določena v tem zakonu (drugi odstavek 14. člena ZRTVS-1). Prihodki iz naslova tržnih dejavnosti se lahko porabijo za sofinanciranje javne službe ali za ohranjanje in širitev tržnih dejavnosti, vendar le na področjih, ki jih določa ta zakon (tretji odstavek 14. člena ZRTVS-1). Prihodki in odhodki iz naslova opravljanja javne službe ter prihodki in odhodki iz naslova tržnih dejavnosti se tako vodijo na dveh ločenih računih.
(32) V obravnavanem primeru IP tako ugotavlja še:
- Zahtevana dokumenta se nanašata na tržno dejavnost organa,
- Stroški infrastrukturnih objektov, ki so predmet pogodbenega razmerja z MORS, vključno s stroški električne energije, investicijskega vzdrževanja, energetskih naprav, antenskih sistemov, frekvenčnih pristojbin in drugimi infrastrukturnimi stroški, se razmejujejo skladno z Metodologijo sodil med javno in tržno dejavnost.
- Iz posredovanih izkazov za prihodke in odhodke OE Oddajniki in zveze tako izhajajo postavke odhodkov in prihodkov (vir financiranja 1 in 3 ter samo za dejavnost 3, torej tržno dejavnost) ter tudi končni rezultat, ki je pozitiven. Kar potrjuje navedbe organa, da ni prišlo do preliva prihodkov javne službe v dejavnost oddajanja infrastrukture in drugih nepremičnin v najem. Ravno nasprotno, presežek prihodkov tržne dejavnosti se skladno z ZRTVS-1 uporablja za sofinanciranje izvajanja javne službe. Slednje izhaja tudi iz javno dostopnih letnih poročil organa.[5]
(33) IP ocenjuje, da je organ ustrezno pojasnil in izkazal, da se zahtevana dokumenta Najemna pogodba z dne 12. 7. 2024 in Sporazum nanašata na tržno dejavnost organa ter da je na podlagi vseh pojasnil organa, posredovanih dokumentov, po pregledu javnopravnih predpisov, ki urejajo delovno področje organa in javno dostopnih podatkov, mogoče ugotoviti, da je obseg tržne dejavnosti v obravnavanem primeru povsem jasno ločen od javne službe organa. Ugotoviti pa je tudi, da s sklenitvijo obeh poslov niso bila oškodovana javna sredstva. Ob tem IP pripominja še, da četudi je izvajanje javne službe in tržne dejavnosti v določenem delu na nek način povezano, gre pri tem zgolj za posredno povezavo, ki z ničemer ne vpliva na opredelitev kriterijev, ki so se za utemeljitev obstoja informacije javnega značaja oblikovali v sodni praksi in jih je IP tudi upošteval v obravnavanem ugotovitvenem postopku.
(34) IP tako zaključuje, da zahtevana Najemna pogodba z dne 12. 7. 2024 in Sporazum nista v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog organa (tj. javne službe), kar posledično pomeni, da v obravnavanem primeru zahtevana dokumenta ne izvirata iz delovnega področja organa v smislu 4. člena ZDIJZ. To pa pomeni, da zahtevana dokumentacija ne izpolnjuje kumulativno vseh treh kriterijev za opredelitev informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ in torej ni informacija javnega značaja po 4. členu ZDIJZ.
(35) Ker torej zahtevane informacije ne predstavljajo informacije javnega značaja, tudi ni mogoče ugotavljati, ali oziroma glede katerih delov zahtevanih dokumentov so morebiti podane izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 5.a ali prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (npr. poslovna skrivnost) in nadalje, ali je te izjeme mogoče preseči s testom javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ) ali z argumentom porabe javnih sredstev (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ).
(36) IP pripominja, da zgornjih ugotovitev v ničemer ne spreminja dejstvo, da 1. stavek prvega odstavka 28. člena ZRTVSLO-1, določa, da je poslovanje organa javno. Gre za odprt pravni pojem, ki ga je v vsakem posameznem primeru treba napolniti z vsebino glede na ustaljene metode razlage prava. Pri tem je treba upoštevati načelo sorazmernosti, kar pomeni, da je treba v vsakem primeru posebej skrbno pretehtati, ali je zaradi varstva javne koristi dopustno poseči v določeno pravico in v kolikšnem obsegu. Besedno zvezo, da je »poslovanje organa javno« (iz prvega odstavka 28. člena ZRTVS-1), je zato s teleološko in sistematično razlago treba povezati z vsemi predhodno navedenimi določbami, iz katerih izhaja, da je poslovanje organa na področju tržne dejavnosti organizirano ločeno od javne službe, in da določene informacije s področja tržne dejavnosti niso javne. Iz navedenega izhaja, da drži mnenje prosilca, da je organ zavezan k javnosti, vendar je že zakonodajalec odločil, da določene informacije organa niso nujno javne.
(37) Kot je nakazalo Upravno sodišče v sodbi št. I U 1439/2015-15 z dne 10. 6. 2016, je treba v primerih, ko je v zvezi z zahtevanimi informacijami izkazano, da je organ tržno dejavnost opravljal v skladu s predpisi in je bilo s prihodki od te dejavnosti zagotovljeno povračilo stroškov, in zato zahtevanih informacij ni mogoče obravnavati po 4. členu ZDIJZ (kot v obravnavanem primeru), presojati tudi, ali je organ skladno z osmim odstavkom 1.a člena ZDIJZ dolžan posredovati informacije iz 4.a člena ZDIJZ.
(38) Upoštevaje 1. alinejo prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ IP dalje ugotavlja, da poslovno sodelovanje na področju dajanja infrastrukture in drugih nepremičnin v najem, na katerega se nanaša obravnavana zahteva prosilca, po definiciji stvari predstavlja pravni posel, ki ga določa prvi odstavek 4.a člena ZDIJZ. Zahtevana Najemna pogodba z dne 12. 7. 2024 se namreč nanaša na upravljanje s stvarnim premoženjem[6]. Organ je tako informacije, ki se vežejo na to poslovno sodelovanje, dolžan razkriti na podlagi in v obsegu iz 6.a člena ZDIJZ[7], kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Ta določba ZDIJZ namreč kot absolutno javne podatke določa osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona, in sicer:
- podatek o vrsti posla;
- o pogodbenem partnerju, in sicer za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja;
- pogodbeno vrednost in višino posameznih izplačil;
- datum in trajanje posla in
- enake podatke iz aneksa k pogodbi.
Najemna pogodba z dne 13. 1. 2026
(39) Organ je dostop do te pogodbe z izpodbijano odločbo zavrnil iz razloga, da z zahtevnim dokumentom ne razpolaga v materializirani obliki, upoštevaje določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Na poziv je organ posredoval IP zahtevano pogodbo, kar pomeni, da so pogoji za obstoj zahtevane informacije javnega značaja izpolnjeni.
(40) S to pogodbo je MORS dal v uporabo, organ kot najemnik pa sprejel v uporabo dele infrastrukturnih objektov, na katerih ima postavljene naprave in antene. Gre za telekomunikacijske objekte v lasti Republike Slovenije, ki so v upravljanju MORS. Slednji jih je oddal v najem v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti in na podlagi namere št. 478-179/2024-11 z dne 27. 10. 2025 o javnem zbiranju ponudb za oddajo nepremičnin v uporabo MORS na spletnem portalu gov.si[8]. Prilogi pogodbe sta Seznam lokacij (lokacija, k.o., parc. št., skrbnik objekta, št. in opis naprav v TK prostoru, št. in opis anten na stolpu, Tm stolpa, cena antenskega stolpa, energija za naprave – KW, cena napajanja za 1 KW v EUR, cena rezervnega napajanja za 1 KW v EUR, cena souporabe in vzdrževanje agregata v EUR, mesečna obveznost brez DDV v EUR) in pojasnilo Generalnega finančnega urada št. 0920-9253/2024-5 z dne 3. 7. 2024 v zvezi z dajanjem telekomunikacijskih objektov v uporabo.
(41) Ker je organ z izpodbijano odločbo št. 0901-4/2026/1 z dne 20. 2. 2026 odločil, da s to pogodbo ne razpolaga v materializirani obliki, se posledično tudi ni opredelil do tega, ali predstavljajo podatki iz te pogodbe katero od izjem od prostega dostopa po ZDIJZ. Do slednjega se tudi ni opredelil pri posredovanju pogodbe.
(42) IP ugotavlja, da gre za pogodbo, sklenjeno med državnim organom in javnim zavodom, zato se do morebitnega obstoja poslovne skrivnosti ne opredeljuje niti IP. Poleg tega je ugotoviti, da pogodba nima nobene posebne oznake zaupnosti, niti določbe o tem. In ne glede na to, je okoliščina na strani razkritja pogodbe dejstvo, da je MORS objavil za namen sklenitvi pogodbe namero o javnem zbiranju ponudb za oddajo nepremičnin v uporabo MORS na spletnem portalu gov.si.
(43) IP zaključuje, da je Najemna pogodba z dne 13. 1. 2026 prosto dostopna, razen v delu varovanih osebnih podatkov, do katerih se IP opredeljuje v nadaljevanju. IP je tako organu naložil, da jo posreduje prosilcu, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(44) Upoštevaje 4(1) člen Splošne uredba o varstvu podatkov IP ugotavlja, da obsega pogodba (s prilogama) osebne podatke funkcionarjev in javnih uslužbencev, in sicer podatke o priimkih, imenih, funkcijah, delovnih mestih, podpisih, telefonskih številkah in naslovih e-pošte. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov je tako v postopku dostopa do informacij javnega značaja dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo npr. tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Zakonsko podlago za razkritje podatkov o priimkih, imenih, funkcijah, delovnih mestih in podpisih v pogodbi in prilogah predstavlja 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ni pa pravne podlage za razkritje podatkov o telefonskih številkah in naslovih e-pošte javnih uslužbencev v pogodbi[9]. Podatki o imenih, priimkih in statusu predsednice in članov Uprave organa so sicer javno dostopni tako v Poslovnem registru Slovenije kot tudi na spletnih straneh organa[10]. Predsednica in člani Uprave organa pa sicer opravljajo javno funkcijo.
Analiza
(45) Dokument je bil pripravljen za namen izvedbe prestrukturiranja organa, pripravila pa jo je družba ..., na podlagi Pogodbe št. JN-S0740 z dne 10. 9. 2025 (v nadaljevanju: Pogodba). Organ je sicer za pripravo te analize izvedel postopek oddaje javnega naročila male vrednosti. V okviru predmeta javnega naročila je zahteval pripravo analize učinkov poslovanja, ki mora biti izvedena v skladu z mednarodnimi trendi v sodobni medijski industriji (integrirani radio / TV / spletne vsebine), zajemati pa je morala naslednje:
• Primerjalno analizo javne medijske organizacije s primerljivimi procesi dela;
• Okvirno (grobo) analizo stroškov in grobo oceno potenciala prihrankov s priporočili za implementacijo (spremembe) na najpomembnejših področjih;
• Definiranje ciljev izboljšanja učinkovitosti poslovanja in grobi nabor ukrepov optimizacije organizacije in delovnih procesov;
• Prikaz in izračun optimizacije obstoječega delovnega procesa s prikazom možnih ukrepov in finančnih prihrankov pri oblikovanju skupne produkcijske enote za produkcijo vsebin (obstoječa OE TV Produkcija, Radijska produkcija in produkcijski del Digitala.[11]
(46) Organ je dostop do Analize zavrnil zaradi izjeme varstva notranjega delovanja organa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, za to izjemo pa je treba izkazati, da sta kumulativno izpolnjena dva pogoja:
1. podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
2. razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).
Z obravnavano izjemo se varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, oziroma proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Gre za situacije, ko razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti. Za podatke, ki so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem, se v teoriji pogosto navajajo primeri kot so notranja korespondenca med funkcionarji in uradniki vlade (uprave), ki je namenjena pripravi odločitev vlade (uprave) oziroma drugih zavezancev, interna komunikacija organa, zlasti dopisi, zapisniki, mnenja, poročila, navodila, smernice in drugi interni dokumenti. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. IP je v nadaljevanju najprej presojal obstoj prvega kriterija izjeme.
(47) IP ugotavlja, da ne more slediti navedbam organa, da je Analiza interni strokovni dokument vodstva organa, pripravljen za potrebe ocene organizacijske učinkovitosti, racionalizacije stroškov, … Dokument je namreč pripravila zunanja družba, ki je bila izbrana v izvedenem postopku javnega naročila, kar pomeni, da ne gre za notranji dokument organa, ki bi bil še v kakršnem koli usklajevanju v okviru organa, ki bi predstavljal notranjo politiko organ ipd.. Že sam koncept priprave dokumenta, je bil torej zasnovan izven delovnega kroga organa, zato posledično ne zajema notranjega delovanja organa, temveč gre za preplet različnih vsebin na temo izvedbe prestrukturiranja organa. Dokument je sicer vsebinsko usmerjen v nadaljnje delo organa, vendar pa kot tak ne razkriva dejanskega postopka oziroma načina dela organa oziroma njegove notranje politike ter morebitnega procesa »notranjega razmišljanja« in oblikovanja notranjih navodil in načrtov organa. Po oceni IP tako ni podan že prvi pogoj, ki mora biti podan za obstoj izjeme varstva notranjega delovanja organa, pogoja pa morata biti izpolnjena hkrati. Slednje posledično pomeni, da izjema varstva notranjega delovanja ni podana.
(48) Ne glede na navedeno pa IP dodaja, da bi moral organ, glede na svojo oceno obstoja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, nadalje upoštevati še 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar te presoje ni opravil. V obravnavanem primeru sicer ne pride v poštev 35. člen Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3), saj gre za dokument iz postopka evidenčnega naročila. V skladu z drugim odstavkom 21. člena ZJN-3 se namreč pri »evidenčnih naročilih« uporabljajo zgolj določene določbe ZJN-3, med katerimi pa ni 35. člena, ki ureja javnost podatkov. Ne glede na to, pa je predmet tega pritožbenega postopka dokument iz postopka javnega naročanja in ker gre v obravnavanem primeru za dokument ponudnika, ki je sklenil pogodbo z organom kot javnim zavodom, pa je treba upoštevati še določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. ZDIJZ sicer ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je pa ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega sodišča in Vrhovnega sodišča.[12] Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[13] Iz sodbe Upravnega sodišča št. III U 121/2017 z dne 12. 10. 2017 tako med drugim izhaja, citirano: »Sodišče taki razlagi sledi, glede na ugotovitve v prejšnjem odstavku pa tudi meni, da podatki v zvezi s "porabo javnih sredstev" niso le podatki o višini in prejemkih teh sredstev, pač pa tudi podatki, ki so vezani na odločanje o sredstvih. Ugotoviti je, da je organ za Analizo plačal družbi za storitev, ki je povezana z delovanjem organa kot javnega zavoda. Poleg tega so bili z javnim naročilom in nato sklenjeno pogodbo določeni vsebinski okvirji analize učinkov poslovanja, kar pomeni, da se z dostopom javnosti do dokumenta lahko opravi presoja, ali je bila Analiza pripravljena v skladu s Pogodbo. Tudi za naročila male vrednosti sicer velja, da je naročnik dolžan upoštevati načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti (v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZJN-3). Poleg tega gre za analizo prestrukturiranja organa kot javnega zavoda posebnega nacionalnega in kulturnega pomena, za delovanje katerega se plačuje RTV prispevek in je tako njena vsebina še kako v javnem interesu z vidika nadzora javnosti glede delovanja javnega zavoda.
(49) Ker torej IP ugotavlja, da je Analiza javno dostopna, se opredeljuje še do vprašanja, ali predstavlja avtorsko delo oziroma, ali izpolnjuje vse predpostavke, ki izhajajo iz opredelitve avtorskega dela, kot ga določa prvi odstavek 5. člena ZASP, in to so individualnost, intelektualnost oziroma duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. V obravnavanem primeru ni dvoma, da zahtevani dokument predstavlja analizo, pripravljeno za namen prestrukturiranja organa, ki je izražena v pisni obliki in jo je ustvaril človek. Pri zahtevanem dokumentu je izpolnjen tudi element duhovnosti. Ustvarjanje analize je namreč zahtevalo delo intelekta oziroma duha avtorja oziroma avtorjev in ni prevladovalo fizično delo, zato je šlo nedvomno za izraz misli avtorja – avtor je moral uporabiti intelekt za oblikovanje vsebine dokumenta, predvsem v smeri optimizacije organizacije in ukrepov optimizacije z namenom izboljšanja poslovanja organa, pri čemer je moral uporabiti svoje znanje in ustrezne metode v skladu z mednarodnimi trendi v sodobni medijski industriji. Pri pripravi obravnavanih dokumentov je torej nedvomno prevladovalo duhovno ustvarjanje in ustvarjalec je moral uporabiti svoj intelekt za pripravo te intelektualne stvaritve. Prav tako lahko zahtevani dokument hkrati uporabljajo različni uporabniki, ne da bi se pri tem vsebina tega dokumenta izčrpala oziroma zmanjšala. Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od ostalih, avtorsko nevarovanih del, od drugih avtorsko varovanih del in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Gre za zahtevo po tem, da ima delo vsaj še toliko izvirnih potez, da se še lahko uvršča med avtorska dela. Obravnavani dokument nedvomno izpolnjuje tudi kriterij individualnosti. Nedvomno je individualnost botrovala izbiri besed, stavkov in načina podajanja stališča. Odločitev o tem, kako bo posameznik obrazložil in predstavil svoje ugotovitve,…, katere besede bo uporabil, kako jih bo strukturiral, razdelil (ali bo uporabil enotno besedilo, poglavja, podpoglavja, točke, tabele ipd.), v konkretnem primeru nedvomno izkazuje izpolnjenost kriterija individualnosti dela. Da obravnavani dokument vsebujejo zadostno mero individualnosti, kaže tudi dejstvo, da gre za kategorijo, ki dopušča različne možnosti razlage in forme, kar pomeni, da je delo avtorja na določeni ustvarjalni ravni oziroma kaže na določeno količino individualnosti.
(50) IP torej zaključuje, da zahtevana Analiza predstavlja avtorsko delo, kot je to ugotovil v izpodbijani odločbi že organ, zato se IP opredeljuje še do načina seznanitve prosilca s tem dokumentom.
(51) Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Po drugem odstavku 17. člena ZDIJZ mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Glede na navedene določbe organ nima pravice odreči prosilcu pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo, razen, kadar tako določa zakon kot npr. drugi odstavek 25. člena ZDIJZ, ki se nanaša na primer, ko je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravico, in je imetnik pravic tretja oseba, kot je to v obravnavanem primeru.
(52) IP po vpogledu v Pogodbo in samo Analizo ugotavlja, da materialne avtorske pravice (pravica do reprodukcije avtorskega dela in distribucije te reprodukcije) na zahtevani Analizi niso bile prenesene na organ, kot to izhaja tudi iz navedb organa v izpodbijani odločbi. IP takšne določbe v Pogodbi namreč ni našel, iz same Analize pa uvodoma izhaja »samo«, da, citirano: »… predloži ta dokument izključno za namene RTV SLO. Dokument je bil pripravljen izključno za uporabo v skladu s pogoji pogodbe sklenjene med … in RTV SLO. … predloži ta dokument izključno za namene, za katere je namenjen, in z razumevanjem, da dokument ne bo citiran ali uporabljen v celoti ali delno brez predhodnega pisnega soglasja ....«.
(53) IP zaključuje, da predstavlja Analiza avtorsko varovano delo, kar ob upoštevanju drugega odstavka 25. člena ZDIJZ pomeni, da je lahko dana prosilcu samo na vpogled.
(54) IP pa ugotavlja tudi, da obsega Analiza podatke o imenu in priimku fizične osebe, upoštevaje 4(1) člen Splošne uredba o varstvu podatkov. Kot že navedeno zgoraj, je za presojo dopustnosti razkritja osebnih podatkov treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. IP tako ugotavlja, da za razkritje teh osebnih podatkov ni pravne podlage, zato je odločil, da jih mora organ prekriti, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Predstavitev Analize
(55) Organ je dostop do predstavitve Analize oziroma tonskega posnetka njene predstavitve zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, pri dostopu do katerega prosilec ne vztraja, vztraja pa, da je zahteval predstavitev v katerem koli zapisu. Prosilec je ob tem poudaril še, da želi dostop do predstavitve, ki se vedno lahko naredi na nekem (elektronskem) dokumentu, in običajno je to predstavitev v zapisu ppt, pripravljenem za prezentacijo in običajno podanem tudi v pisni obliki.
(56) Ker prosilec ne vztraja pri dostopu do tonskega zapisa predstavitve Analize, se IP posebej do tega ne opredeljuje. IP ob tem dodaja, da zvočni posnetki praviloma predstavljajo varovane osebne podatke, do česar se je IP že večkrat opredelil v svojih odločbah.[14]
(57) V zvezi z zahtevo prosilca za dostop do predstavitve Analize v katerem koli zapisu, pa IP ugotavlja, da organ razpolaga z različico Analize v zapisu ppt, kar pomeni, da so izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. IP pa nadalje ugotavlja tudi, da je vsebina te predstavitve enaka samemu dokumentu Analiza. IP je iz tega razloga odločil, da pritožbo prosilca v tem delu zavrne, ker prosilec nima pravovarstvenega interesa. IP je namreč že odločil, da ima pravico do vpogleda v Analizo. Vsakdo, ki v pritožbenem postopku zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora stranka v pritožbenem postopku ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni pritožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka s pritožbo v upravnem postopku izboljša svoj pravni položaj. Pravni interes stranke v postopku, ki se je začel na njeno zahtevo, kot to velja za postopek po ZDIJZ, je opredeljen z vsebino njenega zahtevka. V obravnavanem primeru pa je odločeno, da ima prosilec pravico do vpogleda v Analizo, kar pomeni, da mu je že omogočen dostop do zahtevane vsebine. Namen postopka po ZDIJZ je namreč dostop oziroma seznanitev prosilca z dokumenti, ki jih zahteva, ta namen pa je že dosežen, če prosilec do zahtevanega dokumenta lahko dostopa. Ob tem IP še dodaja, da tudi v primeru predstavitve Analize v obliki ppt zapisa velja avtorsko pravno varstvo.
Sklepno
(58) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbama prosilca z dne 15. 3. 2026 in 23. 3. 2026 zoper odločbi št. 0901-4/2026/1 z dne 20. 2. 2026 in št. 0901-2/2026/3 z dne 2. 3. 2026 delno ugodil, kot to izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe, in sicer na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP. V preostalem delu je pritožbi prosilca, na podlagi prvega (ne gre za informacijo javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ) in tretjega (ni podan pravovarstveni interes) odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe. Prav tako je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil pritožbo prosilca zoper odločbo št. 0901-3/2026/1 z dne 20. 2. 2026, kot to izhaja iz 4. točke izreka te odločbe.
(59) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (5. točka izreka te odločbe).
(60) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper sklep ni dovoljena pritožba, niti upravni spor
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.
Postopek vodila:
Nataša Siter, univ. dipl. prav.
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke
[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.
[2] Tako tudi Priporočilo št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov in Obrazložitveni memorandum, sprejet v okviru Sveta Evrope z dne 21. 2. 2002.
[3] Npr. sodba Vrhovnega sodišča št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007 in sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012, sodbe Upravnega sodišča RS, I U 1422/2015-18 z dne 30. 11. 2016, I U 899/2016-44 z dne 5. 2. 2019 in I U 902/2013-29, z dne 20. 5. 2015.
[4] V teh zadevah je šlo za dostop do podatkov javnih zavodov, ki so del Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru.
[5] https://www.rtvslo.si/rtv/kdo-smo/zakoni-predpisi-in-dokumenti/letni-nacrti-in-porocila/471839
[6] Peta točka 3. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, citirano: »upravljanje stvarnega premoženja je skrb za pravno in funkcionalno urejenost, investicijska vzdrževalna dela, priprava, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa, oddajanje v najem, obremenjevanje s stvarnimi pravicami, dajanje stvarnega premoženja v uporabo in podobno«.
[7] Prvi odstavek 6.a člena ZDIJZ: »Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena se dostop do zahtevane informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona, in sicer
- podatek o vrsti posla;
- o pogodbenem partnerju, in sicer za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja;
- pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil;
- datum in trajanje posla in
- enaki podatki iz aneksa k pogodbi.«.
[8] https://www.gov.si/assets/ministrstva/MO/Javne-objave/2025/Javno_zbiranje_ponudb_za_oddajo_TK_objektov_v_uporabo.pdf.
[9] Da podatki o službenih naslovih e-pošte in telefonskih številkah v zasebnem in javnem sektorju načeloma niso javni, razen če gre za odločitev posameznega delodajalca, da jih objavi. ZVOP-2 v 92. členu določa, da lahko osebe javnega ali zasebnega sektorja javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte vodilnih oseb in tistih zaposlenih, katerih delo je potrebno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, če drug zakon ne določa drugače (javni kontaktni podatki). Da npr. elektronski naslovi in telefonske številke praviloma niso prosto dostopni podatki, ne glede na to, ali gre za javni ali zasebni sektor, je IP odločil že večkrat ter o tem izdal tudi neobvezujoča mnenja. Npr. odločba IP št. št. 090-119/2015 in št. 090-267/2017. Tako tudi mnenje MJU, dostopno na:
[10] https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/vodstvo-in-odgovorni-uredniki/464482.
[11] https://www.enarocanje.si/#/pregled-objav/926668.
[12] Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.
[13] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37), sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 ter sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.
[14] Npr. odločbe IP št. 090-508/2025 z dne 19. 11. 2025, št. 090-98/2018 z dne 23. 5. 2018, št. 090-61/2017/6 z dne 28. 4. 2017, št. 090-155/2013/10 z dne 25. 10. 2013, ki mu je pritrdilo tudi Upravno sodišče v sodbi, št. II U 469/2013-10 z dne 14. 5. 2014.