prosilec - RTV Slovenija

Številka: 090-211/2026/3

Datum: 22. 7. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 14. 5. 2026, zoper odločbo RADIOTELEVIZIJE SLOVENIJE javni zavod, Ljubljana, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 0901-12/2026/2 z dne 8. 5. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožbi prosilca z dne 14. 5. 2026 se delno ugodi. Odločba RADIOTELEVIZIJE SLOVENIJE javni zavod, Ljubljana, št. 0901-12/2026/2 z dne 8. 5. 2026, se odpravi v delu, ki se nanaša na način seznanitve, ter se odloči:

       »Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu posredovati dokumente, o

       dostopu do katerih je odločil v odločbi št. 0901-12/2026/2 z dne 8. 5. 2026, še v elektronski obliki.«

2.     V preostalem delu se pritožba zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je v zahtevi z dne 8. 4. 2026 od organa v elektronski obliki zahteval obsežno dokumentacijo glede obravnave prijav o blokiranju komentiranja uporabnikov na Facebook profilu organa in glede molka Sveta organa. Zahteval je dostop do informacij javnega značaja, ki se nanašajo na:

-   njegov dopis z dne 18. 2. 2025 z zadevo “Poziv za takojšnjo odpravo protiustavnosti pred prijavo organom pregona”,

-   njegov dopis z dne 19. 7. 2025 z zadevo “Prijava sistematičnega posega v svobodo izražanja z blokado komentiranja na Facebook profilu RTV Slovenija – poziv Svetu RTV k takojšnji odpravi protiustavnega in nezakonitega ravnanja”,

-  njegov dopis z dne 27. 8. 2025 z zadevo “Neodzivnost Sveta RTV na prijavo z dne 19. 7. 2025 glede sistematične omejitve svobode izražanja na družbenih omrežjih RTV Slovenija”,

-   njegov dopis z dne 7. 10. 2025 z zadevo “Zahteva za obravnavo molka Sveta RTV glede prijave protiustavnih ravnanj RTV Slovenija in za izvedbo nadzornega postopka po 17. členu ZRTVS-1”,

-   ter na vse dokumente glede blokiranja komentiranja, blokiranja uporabnikov, moderiranja vsebin in odločanja   o odzivu oziroma neodzivu organa in Sveta organa v zvezi s temi dopisi.

Prosilec je zahtevo razdelil v več sklopov, ki jih je podrobno razčlenil in navedel, kateri posamezni dokumenti so predmet njegove zahteve. Glede evidentiranja in notranje obravnave dopisov je zahteval kopije vseh dokumentov, iz katerih je razvidno kdaj so bili navedeni dopisi prejeti; pod katero številko zadeve, internim identifikatorjem ali evidenčnim znakom so bili zavedeni;  kdo jih je evidentiral;  komu znotraj RTV Slovenija ali Sveta RTV so bili odstopljeni v obravnavo;  kateri organizacijski enoti, službi, uredništvu ali odgovorni osebi so bili posredovani; ali je bilo odločeno, da se nanje ne odgovori, in kdo je tako odločitev sprejel; vsi interni zaznamki, odstopi, spremni dopisi, opombe, komentarji, navodila, elektronska sporočila ali drugi zapisi o obravnavi teh dopisov.

Glede dokumentov o odločanju Sveta RTV je zahteval kopije: vseh dnevnih redov sej Sveta RTV v obdobju od 18. 2. 2025 dalje, iz katerih je razvidno, ali je bila tematika blokiranja komentiranja, blokiranja uporabnikov, moderiranja družbenih omrežij RTV ali njegovi dopisi sploh uvrščena na sejo; vseh zapisnikov sej, osnutkov zapisnikov, sklepov, izpiskov sklepov ali delov gradiva, kjer se omenja: njegovo ime, njegovi dopisi, Facebook profil RTV, blokiranje komentiranja, blokiranje uporabnikov, moderiranje družbenih omrežij, svoboda izražanja, pravna podlaga za omejevanje komentarjev; vseh gradiv, pripravljenih za člane Sveta RTV v zvezi s temi vprašanji; vseh sklepov, da zadeva ni v pristojnosti Sveta RTV, če taki sklepi obstajajo; vseh pravnih mnenj, internih analiz ali pojasnil, na podlagi katerih Svet RTV ni ukrepal.

Glede korespondence med Svetom RTV in drugimi enotami RTV je zahteval kopije vse korespondence med: Svetom RTV, generalnim direktorjem RTV, upravo RTV, pravno službo RTV, uredništvom MMC, službami za odnose z javnostmi, skrbniki družbenih omrežij RTV, varuhom pravic gledalcev in poslušalcev, ki se nanaša na njegove dopise; vprašanje blokiranja oziroma odblokiranja njegovega uporabniškega dostopa; vklopa ali izklopa komentiranja na Facebook profilu RTV; pravno podlago za moderiranje, skrivanje, omejevanje ali blokiranje komentarjev in uporabnikov; 5. odločitev, da se na njegove dopise ne odgovori. Zahteval je tudi elektronsko pošto, interne dopise, zapisnike sestankov, Teams/Slack/primerljive interne komunikacije, če obstajajo v materializirani obliki. V zvezi s pravno podlago in internih aktov je zahteval kopije vseh veljavnih ali v relevantnem obdobju veljavnih dokumentov, ki urejajo: moderiranje komentarjev na uradnih profilih RTV Slovenija na družbenih omrežjih; blokiranje ali omejevanje uporabnikov na Facebooku ali drugih družbenih omrežjih RTV; kriterije za izklop komentiranja pod posamezno objavo; pravila glede razlikovanja med: odstranitvijo posameznega komentarja, skritjem komentarja, izklopom komentiranja, blokado uporabnika, začasno ali trajno omejitvijo dostopa; določitev pristojnih oseb ali delovnih mest za takšne ukrepe; pravna mnenja ali interpretacije, ali se pri uradnih profilih RTV uporabljajo le pravila platforme ali tudi notranji akti RTV; vse akte, pravilnike, navodila, smernice ali standarde, ki jih RTV uporablja za moderiranje komunikacije na svojih digitalnih kanalih. Glede konkretnih dokumentov o njegovem blokiranju je zahteval kopije vseh dokumentov, zapisov ali izpisov, iz katerih je razvidno: ali je bil kot uporabnik blokiran, omejen, utišan, skrit; datum in ura ukrepa; kdo je ukrep odredil; razlog za ukrep; pravna oziroma interna podlaga; trajanje ukrepa; ali je bil ukrep pregledan, potrjen, odpravljen ali podaljšan in vse interne komunikacije glede njegovega uporabniškega profila ali komentiranja. Prosilec je zahteval tudi dostop do vseh dokumentov oziroma zapisov, ki se nahajajo v elektronskih arhivih RTV Slovenija ali Sveta RTV in vsebujejo naslednje ključne besede v vseh sklanjatvah: …, …, cenzura, blokiranje, blokada, moderiranje in svoboda izražanja. Zahteva zajema vse dokumente, zapise ali komunikacije v materializirani obliki, vključno z elektronsko pošto, internimi dopisi, zapisniki sestankov, zaznamki, pravnimi mnenji, internimi navodili, osnutki dokumentov, izpiski iz sistemov za upravljanje dokumentacije (npr. dokumentni sistemi, registri zadev), ter drugo interno ali uradno komunikacijo, ki vsebuje navedene izraze.

Glede disciplinske in nadzorne obravnave je zahteval kopije vseh dokumentov, ki izkazujejo: ali je bila po njegovih dopisih uvedena kakršnakoli notranja preveritev, nadzor ali presoja zakonitosti ravnanja; ali je bila obravnavana odgovornost konkretnih zaposlenih ali odgovornih oseb; ali je bila sprožena ali zavrnjena uvedba disciplinskega postopka in vsa poročila, zaznamke, sklepe ali mnenja o tem.

Glede statistike in sistemskih podatkov je za obdobje od 1. 1. 2021 dalje zahteval dokumente oziroma podatke, iz katerih je razvidno: koliko uporabnikov je bilo blokiranih na uradnih Facebook profilih organa; koliko objav je imelo izklopljeno komentiranje;  koliko pritožb ali opozoril javnosti je organ prejel glede blokiranja, brisanja ali omejevanja komentiranja in koliko teh pritožb je bilo obravnavanih na ravni uredništva, pravne službe, uprave ali Sveta organa. Zahteval je tudi informacijo o tem kdo je opravil iskanje zahtevanih dokumentov, v katerih evidencah oziroma informacijskih sistemih je bilo iskanje opravljeno in po katerih kriterijih ali ključnih besedah. Zahteval je tudi podatke ali so bili v zvezi z njegovimi dopisi ali tematiko blokiranja komentiranja na družbenih omrežjih, kakršnikoli dokumenti izbrisani, odstranjeni, arhivirani ali uničeni in ali so bili v zvezi s tem izvedeni postopki izbrisa elektronske pošte, brisanja dokumentov iz dokumentnih sistemov in arhiviranja ali izločanja dokumentacije, ali obstajajo zapisniki o izločanju dokumentarnega gradiva, evidenčni zapisi o brisanju ali uničenju dokumentov in odredbe ali navodila za brisanje ali arhiviranje dokumentacije. Prosilec je zahteval je tudi podatke o uradnih osebah, ki so odločale o zadevi in so sodelovale pri obravnavi njegovih dopisov. Zlasti je zahteval: imena in funkcije vseh uradnih oseb, ki so evidentirale njegove dopise, jih prejele v obravnavo, sodelovale pri njihovi notranji obravnavi in odločale o tem, ali se nanje odgovori ali ne;  imena članov Sveta organa, ki so bili seznanjeni z dopisi oziroma z vprašanjem blokiranja komentiranja na družbenih omrežjih; podatek, katera organizacijska enota organa (npr. pravna služba, uredništvo MMC, služba za odnose z javnostmi, kabinet generalnega direktorja ipd.) je bila pristojna za pripravo odgovora;  ime uradne osebe, ki je bila odgovorna za obravnavo vloge in podatek, ali je bila glede teh dopisov izdana kakršnakoli notranja odločitev ali sklep, ter kdo je tak sklep sprejel. Če je organ katerega od navedenih dokumentov odstopil drugemu organu ali notranji enoti,  zahteva podatek komu, kdaj in s kakšnim spremnim aktom. Sklicuje se na prevladujoč javni interes za razkritje zahtevanih informacij in na delni dostop z anonimizacijo. Če organ z določenimi dokumenti ne razpolaga, zahteva, da organ to potrdi za vsako posamezno kategorijo zahtevanih dokumentov.  

(2) Organ je o zahtevi prosilca odločil s odločbo št. 0901-12/2026/2 z dne 8. 5. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevi delno ugodil.

(3) Organ je zoper izpodbijano odločbo dne  14. 5. 2026  prejel pritožbo prosilca, v kateri organu očita bistvene kršitve pravil postopka, neizvedbo testa javnega interesa, neuporabo instituta delnega dostopa in ignoriranje Tromsø konvencije. Organu očita bistvene kršitve določb postopka, ker ni izdal sklepa o podaljšanju roka, ni pojasnil razlogov za zamudo in ni spoštoval zahtevane elektronske oblike dostopa. Organ je pavšalno uporabil GDPR, brez konkretizacije posameznih dokumentov, brez individualiziranega testa škode in konkretnega tehtanja javnega interesa ter brez uporabe instituta delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ. Organ ni pojasnil, kateri konkretni dokument, kateri konkretni podatek, katera konkretna škoda bi nastala z razkritjem in zakaj anonimizacija ne bi bila mogoča. Nadalje prosilec zatrjuje, da izpodbijana odločba vsebuje notranja protislovja, saj organ praktično priznava sistem moderiranja, hkrati pa zanika obstoj sledi. Zoper odgovorno osebo organa zahteva uvedbo nadzornega, inšpekcijskega in prekrškovnega postopka. Zahteva uvedbo postopka po 39. členu ZDIJZ ter izrek ustrezne globe uradni osebi. V nadaljevanju pritožbe podaja številne pritožbene predloge in obširno navaja škodljive posledice, ki jih lahko povzroči napačna interpretacija organa, po katerem naj bi bili podatki o obravnavi njegovih lastnih dopisov, prijav ter njegovih lastnih komunikacij z organom, varovani osebni podatki do te mere, da se jih skriva celo pred njim kot avtorjem. Predlaga razmislek o sprožitvi postopka za oceno ustavnosti, oziroma pobudo za ustavnoskladno razlago relevantnih določb.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeno osebi, odstopil v reševanje IP.

Pritožba je delno utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Glede dokumentov, ki so nastali na podlagi prosilčevih dopisov (točke 1., 3., 5., 7., 9., in 10. izpodbijane odločbe)

(6) IP ugotavlja, da je prosilec v zahtevi navedel posameznika, na katerega se zahteva nanaša, in sicer je kot informacijo javnega značaja zahteval podatke, ki se nanašajo na njegove dopise organu oz. osebno nanj . Prosilec je zahtevo postavil na način, da je zahteval informacije, ki so nastale v zvezi njegovi številnimi dopisi in je pri tem navedel poimensko konkretno fizično osebo. S tem je zahteval osebne podatke, zato je bilo v konkretnem postopku primarno vprašanje, ali gre za osebne podatke, ki mu jih (in javnosti) organ lahko posreduje (če z njimi razpolaga).

(7) Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22; v nad. ZVOP-2).

(8) Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

(9) V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca  (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

(10) Glede na to, da je prosilec že v zahtevi navedel, da se zahteva nanaša poimensko nanj in njegove dopise naslovljene na organ, IP ugotavlja, da mu organ zahtevanih podatkov, kot informacij javnega značaja, ne sme posredovati, tudi če bi z njimi razpolagal. IP pojasnjuje, da je že sam podatek o tem, ali organ vodi postopke v zvezi z dopisi poimensko navedenega posameznika, predstavlja osebni podatek, s katerim se javnost ne sme seznaniti. V konkretnem primeru tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katere se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede posameznika in zanj zahteva določene (osebne) podatke. Na navedeno sodno prakso se organ prve stopnje pravilno sklicuje v obrazložitvi izpodbijane odločbe.

(11) V konkretnem primeru je pravno irelevantno dejstvo, da prosilec po ZDIJZ zahteva dokumente, ki se nanašajo nanj. Informacija javnega značaja je namreč lahko prosto dostopna le, če se z njo lahko seznani kdorkoli, ki bi organu postavil isto zahtevo. IP tako ugotavlja, da nihče ne bi imel pravice dostopati do zahtevanih dokumentov, če bi pri organu vložil isto zahtevo, ker pravna podlaga, da bi se javnost seznanila s podatkom, ali organ razpolaga z dokumenti v zvezi z odločenim posameznikom, ni podana. Tudi anonimizacija dokumentov in t. i. delni dostop v obravnavani zadevi ni mogoča, saj bi organ že s potrditvijo obstoja dokumentov potrdil, da razpolaga z dokumenti, ki se nanašajo na morebitne postopke, vloge, pisanja,.. prosilca, že sam ta podatek pa predstavlja varovan osebni podatek prosilca, do katerega javnost nima dostopa. Kadar prosilec oblikuje zahtevo na način, da zahteva podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, prekritje osebnih podatkov (v konkretnem primeru ime in priimek) ne more prekriti prepoznavnosti posameznika, saj bo javnosti vedno jasno, kdo je oseba, ki se skriva pod prekritimi podatki. Anonimizacija  torej ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in/ali priimek posameznika oz. okoliščine, na podlagi katerih je posameznik nedvomno določljiv in zanj zahteva določene (varovane osebne) podatke.

(12) Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se namreč ne presoja z vidika osebnih okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij in postavljene zahteve. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane informacije, se je treba vprašati, ali bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, če bi organu postavil isto zahtevo. Gre za t. i. načelo univerzalnega prosilca »erga omnes«, na podlagi katerega se presoja, ali lahko dokumente, kot so opredeljeni v zahtevi, prejme kdorkoli, ne glede na pravni interes ali osebni status konkretnega prosilca. Navedeno pomeni, da prosilec v postopku po ZDIJZ nima podlage, da bi prejel (tudi) svoje osebne podatke, če ne gre za podatke, ki so sicer lahko prosto dostopni javnosti (ker gre npr. za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca). Ker IP v obravnavani zadevi takšne zakonske podlage (ki bi določala javnost zahtevanih podatkov) ni zasledil (kot je to organ pravilno utemeljil v izpodbijani odločbi), to pomeni, da ti podatki, kot informacija javnega niso dostopni niti prosilcu. V obravnavani zadevi je namreč treba izhajati iz ugotovitve, da je kakršenkoli podatek v zvezi z obravnavo posameznika pri organu, varovan osebni podatek, za katerega ni podlage, da se razkrije javnosti.

(13) Ker je IP ugotovil, da je treba v obravnavani zadevi dostop do zahtevanih podatkov zavrniti zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se posledično ni spuščal dalje v vprašanje, ali organ s temi podatki dejansko (ne)razpolaga, ker bi že s tem razkril (morebiten) obstoj varovanih osebnih podatkov. Posledično je IP zaključil, da je glede tega dela zahteve organ pravilno odločil, saj je podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Glede preostalih dokumentov (točke 2., 4., 6. in 8. izpodbijane odločbe)

(14) IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, odgovorov, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo.

(15) Organ je zahtevi prosilca glede zahtevanih kopij dokumentov o odločanju Sveta RTV ter pravne podlage in internih aktov (točki 2. in 4. izpodbijane odločbe), delno ugodil in prosilca napotil na uradno spletno stran organa, kjer so dostopni zahtevani dokumenti[1]. K odločbi je priložil tudi Smernice za objavo RTV-vsebin na zunanjih digitalnih platformah, ki so bile dne 2. 7. 2024 objavljene v publikaciji Informator št. 121, v katerih je določeno, da za moderacijo komentarjev na zunanjih digitalnih platformah, veljajo standardi in pravila komuniciranja, ki so določeni za spletno mesto  RTVSLO.si. Organ je še pojasnil, da so sklici sej Sveta RTV, zapisniki sej in sklepi ter  pravila »Standardi in pravila komuniciranja na spletnem mestu rtvslo.si« javno objavljeni na njegovi spletni strani.

(16) Glede zahtevanih podatkov o disciplinski in nadzorni obravnavi zaposlenih oseb pri organu, statistiki in sistemskih podatkov glede blokiranja uporabnikov in pritožb oziroma opozoril javnosti ter v zvezi z iskanjem zahtevanih dokumentov (v katerih evidencah in po katerih ključnih besedah), je organ zahtevo prosilca zavrnil, ker z zahtevanimi podatki ne razpolaga v materializirani obliki v smislu 4. člena ZDIJZ ter tudi na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (točki 6. in 8. izpodbijane odločbe). Organ je še pojasnil, da zahtevanih podatkov glede statistike in sistemskih podatkov, ne zbira, ne vodi in ne hrani v nobeni obliki, niti v strukturiranih evidencah ali v obliki posamičnih dokumentov. Ne vzdržuje nobene centralne evidence o številu blokiranih uporabnikov na platformah družbenih medijev, o objavljenih vsebinah z izklopljenim komentiranjem, o prejetih pritožbah ali njihovih obravnavah na posamičnih organizacijskih ravneh. Z zbiranjem osebnih podatkov komentatorjev bi njihove podatke nezakonito obdeloval, kar pa je nedopustno in je razlog za zavrnitev zahteve. IP se strinja s stališčem organa in se na tem mestu v celoti sklicuje na obrazložitev v izpodbijani odločbi (drugi odstavek 254. člena ZUP). Ker organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga in niti ne obstaja zakonska podlaga za njihovo zbiranje in posedovanje, jih prosilcu tudi ne more posredovati. IP glede na konkretna in jasna pojasnila organa, nima razlogov za dvom v navedbe organa, da z dokumenti dejansko ne razpolaga v materializirani obliki.

(17) IP se v nadaljevanju opredeljuje do pritožbenih navedb glede ignoriranja Tromsø konvencije, neizvedbe testa javnega interesa in bistvenih kršitvah določb postopka.

(18) Prosilec se v pritožbi sklicuje na Konvencijo Sveta Evrope o dostopu do uradnih (Tromsø konvencija), zato IP pojasnjuje, da ta določa splošno pravico dostopa do uradnih dokumentov, ki jih hranijo javni organi. V Republiki Sloveniji pa se ta pravica izvršuje preko nacionalne zakonodaje, v katero je navedena konvencija implementirana. To področje ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), na podlagi katerega lahko prosilci vložijo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ta pa se obravnava po postopku, ki ga določa ZDIJZ. Organ je posledično pravilno postopal, ker je navedbe prosilca, v katerih se je ta skliceval na Tromsø konvencijo, obravnaval po postopku, kot ga opredeljuje ZDIJZ, pri čemer ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da je organ s tem konvencijo ignoriral.           

(19) Prosilec se v zahtevi in pritožbi sklicuje na prevladujoč interes javnosti, ki omogoča dostop do vseh informacij javnega značaja, če so za to podani pogoji, torej da je interes javnosti za razkritje konkretne izjeme varovanih osebnih podatkov močnejši od interesa, zaradi katerega je informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi tega testa je treba presoditi tudi, ali je javni interes za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Ker je bil prosilcu dostop do nekaterih dokumentov zavrnjen zaradi varstva osebnih podatkov in se posledično sploh ni presojalo, ali organ razpolaga z dokumenti, za druge dokumente pa je organ pojasnil, da z njimi ne razpolaga, IP ugotavlja, da ni mogoče uporabiti testa prevladujočega interesa javnosti. V obravnavanem primeru so razlogi za varovanje osebnih podatkov navedeni že predhodno, pri utemeljitvi izjeme od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato jih IP, v izogib ponavljanju, na tem mestu ne navaja ponovno. Upravno sodišče RS je sicer že večkrat odločilo, da je javni interes glede razkritja močnejši le, če bi bile ogrožene take vrednote, kot so na primer življenje, zdravje ali varnost ljudi ali če bi grozila neposredna škoda za premoženje večje vrednosti (glej npr. sodbe I U 1257/2011, I U 1488/2011, I U 1992/2010 in I U 54/2017), tovrstne okoliščine pa v obravnavani zadevi niso podane. Upoštevaje vse navedeno IP ne vidi konkretnih razlogov, zaradi katerih bi ocenil, da se tehtnica prevesi v prid javnega interesa za razkritje varovanih osebnih podatkov, zaradi katerih je organ zavrnil dostop v obravnavani zadevi. Za dostop do dokumentov glede katerih je organ ugotovil, da z njimi ne razpolaga, pa testa prevladujočega interes javnosti ni mogoče uporabiti, saj se ta test glede dokumentov, ki ne obstajajo, ne more uporabiti.

(20) Prosilec organu v nadaljevanju očita, da je storil bistvene kršitve pravil postopka, ko ni izdal sklepa o podaljšanju roka in ni pojasnil razlogov za zamudo ter ni spoštoval zahtevane elektronske oblike dostopa. IP ugotavlja, da je organ odločil v okviru roka iz 23. člena ZDIJZ, zato je ta pritožbena navedba neutemeljena. IP pa ugotavlja, da je organ prosilcu posredoval dokument (Informator št. 121) osebno skupaj z odločbo v fizični obliki, čeprav je prosilec v zahtevi zahteval, da se mu vsi dokumenti posredujejo na njegov elektronski naslov. Izbira načina seznanitve je pravica prosilca in ni izbira organa (drugi in četrti odstavek 17. člena ZDIJZ v povezavi z drugim odstavkom 27. člena ZDIJZ), zato bi organ moral dokumente, ki jih je poslal prosilcu skupaj z izpodbijano odločbo, poslati v elektronski obliki. Ob tem IP dodaja, da je organ vso dokumentacijo IP dostavil po elektronski pošti, kar pomeni, da nedvomno razpolaga z dokumentom v obliki elektronskega zapisa. IP je zato pritožbi prosilca v tem delu ugodil in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(21) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je tako izpodbijano odločbo delno odpravil (v delu, ki se nanaša na način seznanitve) in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Ker je vsebinska odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, kršitev se nanaša le na način posredovanja zahtevanih dokumentov, IP ni našel razlogov za uvedbo nadzornega ali prekrškovnega postopka nad organom.

(22) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(23) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila :                                                                     

Sara Rupar, dipl. prav. (UN)                                                     

raziskovalka IP                                                                         

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica IP