prosilec - RTV Slovenija

Številka: 090-194/2026/6

Datum: 2. 6. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDV, 3/22 – ZDeb in 85/25; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 13. 4. 2026, zoper odločbo RADIOTELEVIZIJE SLOVENIJE javni zavod, Ljubljana, Kolodvorska ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), zoper odločbo št. 0901-6/2026/2 z dne 9. 4. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 13. 4. 2026 se delno ugodi. Odločba RADIOTELEVIZIJE SLOVENIJE javni zavod, Ljubljana, št. 0901-6/2026/2 z dne 9. 4. 2026, se delno odpravi in se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu, v elektronski obliki, posredovati Poročilo pregleda poslovanja Radiotelevizije Slovenija: Zakonita in gospodarna poraba javnih sredstev pri realizaciji koprodukcijske pogodbe, z dne 2. 9. 2025, na način, da v dokumentu prekrije:

-       podatke o osebah, ki sta sodelovali pri pregledu na strani podjetja …, na 5. strani;

-       podatke o imenu in priimku fizične osebe v zadnji alineji šestega odstavka na 15. strani;

-       podatke o imenu in priimku fizične osebe v drugem odstavku na 16. strani, pred besedilom »za december 2024«;

-       podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb v besedilu prvega in drugega odstavka na 17. strani;

-       drugi del zadnjega stavka prvega odstavka druge alineje pod »Ugotovljene pomanjkljivosti« na 17. strani, za besedilom »S strani podjetja … je bilo pojasnjeno, …«;

-       podatke o imenu in priimku fizične osebe v prvem odstavku na 18. strani;

-       podatke o imenu in priimku fizične osebe pri prvem simbolu na 21. strani (v delu besedila, ki se konča s stavkom »Priložene ni nobene dodatne specifikacije.«;

-       podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb v Seznamu računov, vključenih v pregled, Priloga 1, strani 23 - 25;

-       podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb, ki so bile udeleženci sestankov s strani …, na 26. strani.«.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 13. 2. 2026 od organa zahteval, da mu posreduje notranjo revizijo oddaje Japajade šov.

(2) Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 0901-6/2026/2 z dne 9. 4. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil. Uvodoma je v obrazložitvi odločbe izpostavil prvi odstavek 4. člena in 26. člen ZDIJZ, v nadaljevanju pa se je opredelil do izjeme od dostopa po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Izpostavil je, da predstavlja zahtevana revizija zgolj delni dokument v okviru širšega nadzornega postopka nad projektom, ki še ni zaključen. Trenutno poteka končna faza preverjanja projekta, v okviru katere se ugotovitve revizije še dopolnjujejo, preverjajo in usklajujejo. Revizijsko poročilo tako ni dokončen dokument, temveč je še predmet notranjega posvetovanja in strokovne obravnave znotraj organa. Razkritje delnega oziroma nedokončanega revizijskega gradiva bi lahko povzročilo napačno razumevanje ugotovitev, zaključkov in priporočil, ki so v tem trenutku še nepopolni in niso bili dokončno verificirani. Javnost bi si na podlagi nekončanega dokumenta lahko ustvarila zmotno sliko o stanju projekta, kar bi posledično lahko škodovalo ter oviralo nemoteno dokončanje nadzornega postopka. Posebej je poudaril, da bi razkritje predmetnega revizijskega dokumenta v trenutni, nedokončani obliki z visoko verjetnostjo povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine iz več razlogov. Revizija v fazi izdelave vsebuje ugotovitve, ki temeljijo na delno zbranem in še nepreverjenem gradivu. Posamezne ugotovitve so lahko v končnem poročilu bistveno spremenjene, dopolnjene ali celo umaknjene, ko bodo pridobljeni in ovrednoteni vsi relevantni podatki. Javnost, ki bi imela dostop le do vmesnega dokumenta, bi te preliminarne ugotovitve lahko napačno razumela kot dokončne in potrjene zaključke. Nadzorni postopek vključuje fazo, v kateri imajo odgovorne osebe možnost, da se opredelijo do ugotovitev, podajo svoja pojasnila in predložijo morebitna dopolnilna dokazila. Ta pojasnila so bistven del celotne slike, revizija brez odziva vpletenih pa lahko prikazuje enostransko perspektivo in bi bila zato po svoji naravi nepopolna ter zavajajoča, kar bi neizogibno vodilo do izkrivljene presoje o dejanskem stanju projekta. V fazi posvetovanja znotraj organa poteka strokovna razprava, v kateri se tehtajo različne interpretacije zbranih podatkov. Posamezni deli dokumenta, ki so bili zapisani, so morda že bili predmet notranje korekcije ali nadgradnje, a te spremembe v dokumentu še niso vidne. Javnost bi tako brala besedilo, ki ne odraža več stališča organa. Revizija oddaje lahko vsebuje posamezne ugotovitve ali opombe, ki bi zunanjemu bralcu, ki ni seznanjen z metodologijo in fazami nadzornega postopka, zlahka dale vtis, da gre za dokazane nepravilnosti ali dokončne zaključke, kar bi povzročilo neutemeljene sklepe o odgovornosti vpletenih oseb. Morebitna škoda, ki bi nastala z napačnim razumevanjem in posledičnim izkrivljenim poročanjem ali obveščanjem javnosti, bi bila v tem trenutku nesorazmerna z javnim interesom po dostopu, saj bo celotno, verodostojno in preverjeno poročilo dostopno takoj po zaključku nadzornega postopka. Začasna omejitev dostopa torej ne posega trajno v pravico do obveščenosti, temveč le odlaga dostop do trenutka, ko bo informacija popolna, zanesljiva in dokončna. Ko bo nadzor v celoti zaključen in bo revizijsko poročilo dokončno potrjeno, bo organ v skladu s svojimi obveznostmi o rezultatih obvestil Finančni odbor, Svet organa in njegove organe.

(3) Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 13. 4. 2026, v kateri je poudaril, da je organ kljub večkratnim pozivom prekršil roke za odgovor na vprašanje, saj se je odzval šele 9. 4. 2026. Meni, da se organ v izpodbijani odločbi napačno sklicuje na izjemo po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta člen namreč govori o podatku iz dokumenta in ne kar o celotnem dokumentu, ki ga je organ iz tega razloga opredelil za zaupnega oziroma nedostopnega javnosti. Sklepati bi torej bilo, da bi organ morda prekril določeni podatek, ne pa celotnega dokumenta. Meni tudi, da je sklicevanje na to določbo tudi nepravilno oziroma zavajajoče. Podatki so namreč že vsi pripravljeni, saj je bila opravljena revizija projekta, kjer je bilo ugotovljenih več nepravilnosti. Po informacijah medija, jo je pripravil zunanji revizor, obravnaval pa jo je tudi Svet organa. Posledično to pomeni, da so vsi podatki znani in da so se z dokumentom seznanili tudi svetniki. Njegovo razkritje tako ne bi moglo povzročiti napačnega razumevanja vsebine, pač pa bi razkrilo nepravilnosti pri projektu, česar pa organ ne želi. Še več, obravnava te točke je bila javna in so jo lahko preko spleta spremljali številni gledalci, le da niso pred seboj videli dokumenta. Kot medij tako zahteva dokument, ki je bil sicer že povzet na Svetu organa in so bili z njim seznanjeni vsi svetniki. Zavrnitev pa sicer prosilec tolmači kot zavlačevanje, da ne bi javnost natančno izvedela, kako se porablja davkoplačevalski denar, saj tudi na vprašanje, kdaj je predviden zaključek obravnave tega dokumenta, organ ni odgovoril.

(4) Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 0901-6/2026/4 z dne 6. 5. 2026, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo, izpodbijano odločbo, Poročilo pregleda poslovanja Radiotelevizije Slovenija: Zakonita in gospodarna poraba javnih sredstev pri realizaciji koprodukcijske pogodbe (v nadaljevanju: Poročilo), Zapisnik 25. redne seje Komisije za nadzor poslovanja z dne 20. 10. 2025, Zapisnik 26. redne seje Komisije za nadzor poslovanja v razširjeni sestavi z dne 25. 11. 2025 in Zapisnik 27. redne seje Komisije za nadzor poslovanja z dne 16. 12. 2025.

(5) IP je z dopisom, št. 090-194/2026/4 z dne 15. 5. 2026, seznanil družbo … (v nadaljevanju: stranski udeleženec), z zahtevo, odločbo in pritožbo ter jo pozval na morebitno priglasitev stranske udeležbe. Družba je stransko udeležbo priglasila 21. 5. 2026. Navedla je, da je bilo Poročilo pripravljeno za organ, ki je naročnik in lastnik tega poročila. Poročilo je označeno z oznako «ZAUPNO« in vsebuje osebne podatke (npr. imena oseb, s katerimi so bili opravljeni intervjuji) ter tudi druge podatke, ki bi lahko predstavljali poslovno skrivnost. Pri izvedbi obravnavanega pregleda je kot zunanji izvajalec zavezana k varovanju vseh podatkov, na podlagi podpisane »Izjave o zagotavljanju varovanja podatkov«. Ta zaveza velja tako v času izvajanja naročila, kot tudi po njegovem zaključku. Glede na navedeno tako meni, da je potrebna skrbna presoja predvsem na strani organa kot naročnika, za katerega je bilo Poročilo pripravljeno, ali dokument v celoti ali deloma predstavlja izjemo po ZDIJZ.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožb s strani pritožbenega organa

(6) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in, ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbe organa v celoti.

(8) IP ugotavlja tudi, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, in da z zahtevanim dokumentom razpolaga, saj ga je posredoval IP. V obravnavanem primeru so torej pogoji za informacijo javnega značaja izpolnjeni.

(9) Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do Poročila na podlagi izjeme od prostega dostopa po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre za dokument, katerega predmet zunanje revizije je bil pregled evidentiranja in izpolnjevanja obveznosti skladno s koprodukcijsko pogodbo, pregled zakonite, namenske in gospodarne porabe sredstev, predvsem v luči dodatnega financiranja ter pregled vzpostavljenih notranjih kontrol, vse skladno z vsebino povabila organa k oddaji ponudb št. KS-129-2025.

Izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(10) Ta člen določa, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Za obstoj navedene izjeme morajo torej biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji:

- dokument mora biti še v postopku izdelave pri organu,

- dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu,

- specifični test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine), pri čemer je dokazno breme glede obstoja zaradi napačnega razumevanja vsebine dokumenta na organu.

(11) Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, vsebuje 4. člen Uredba ki določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, štejejo podatki v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je v skladu z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.

(12) IP izpostavlja, da je mogoče o dokumentu v postopku izdelave govoriti, če gre za dokument, ki kot tak še ni v celoti napisan, izdelan kot zaključena celota in popisan s strani uradne osebe, ki dokument pripravlja. Namen te izjeme je namreč zagotoviti nemotene postopke odločanja ter varstva zaupnosti posvetovanj znotraj organov in med organi v času priprave zadeve. Če gre za dokument, ki je sam po sebi zaključena celota, s podpisom izdelovalca ali odgovorne osebe, oziroma na drugačen način zaključen dokument, ni več mogoče govoriti o tem, da gre za dokument v postopku izdelave.

(13) Kar se tiče izpolnjevanja prvih dveh pogojev, IP ugotavlja, da ta dva nista izpolnjena, vsi pa morajo biti za obstoj te izjeme izpolnjeni hkrati. Zahtevani dokument namreč nima nikjer oznake, da bi šlo za osnutek oziroma dokument v nastajanju, niti iz vsebine dokumenta samega ne izhaja, da bi šlo za osnutek. Ravno nasprotno, dokument je pripravila zunanja oseba, stranski udeleženec, kot to izhaja iz prve strani Poročila, iz katere pa izhaja tudi, da so prejemniki Poročila predsednica in člani Uprave organa ter notranji revizor organa. Gre torej za dokument zunanjega revizorja, izbranega na podlagi povabila k oddaji ponudb št. KS-129-2025, ki je bil posredovan organu kot naročniku v nadaljnjo obravnavo. Poročilo ima na prvi strani tudi datum nastanka, 2. 9. 2025, ter na koncu povzetek tveganj in priložnosti za izboljšave, kar tudi kaže na dokončnost izdelave dokumenta s strani stranskega udeleženca. Ugotoviti je tudi, da je dokument podpisan s strani stranskega udeleženca, kar prav tako kaže na dejstvo, da gre za zaključen dokument. IP tako ugotavlja, da zahtevano Poročilo predstavlja zaključeno celoto in da ne gre za dokument, ki bi bil še v postopku izdelave.

(14) Kar se tiče navedb organa, da trenutno poteka končna faza preverjanja projekta, v okviru katere se ugotovitve revizije še dopolnjujejo, preverjajo in usklajujejo, pa IP poudarja, da se pri navedeni izjemi ne varujejo »postopki v teku«, temveč konkretni dokumenti. Treba je torej ločiti dokument od postopka, saj je predmet varstva pri zatrjevani izjemi zgolj in izključno dokument. Torej, o dokumentu v postopku izdelave je mogoče govoriti takrat, ko dokument kot tak še ni v celoti napisan, izdelan kot zaključena celota s strani uradne osebe, ki dokument pripravlja. Namen te izjeme je namreč zagotoviti nemotene postopke odločanja ter varstvo zaupnosti posvetovanja znotraj organov in med organi, v času priprave zadeve. Če pa gre za dokument, ki je sam po sebi zaključena celota, kot je to v obravnavanem primeru, pa ni več mogoče govoriti o tem, da gre za dokumente v postopku izdelave, tudi če je kasneje takšen dokument vključen v kak drug dokument ipd.. Tega dejstva ne spremeni niti dejstvo, da je bila ta zunanja revizija predmet razprav Komisije za nadzor poslovanja in Komisije za nadzor poslovanja v razširjeni sestavi.

(15) Poleg tega mora iti pri obravnavani izjemi, v skladu s 4. členom Uredbe, za identiteto med »organom«, znotraj katerega še vedno poteka posvetovanje in znotraj katerega je dokument v postopku izdelave. V obravnavanem primeru pa zahtevani dokument niti ni bil v postopku izdelave pri organu niti ni več v izdelavi.

(16) Glede na to, da nista izpolnjena že prva dva pogoja za obstoj te izjeme, se IP ne opredeljuje še do škodnega testa. Dodaja pa, da je dokazno breme v primeru zatrjevanja izjeme od prostega dostopa na organu, ki pa v izpodbijani odločbi ni konkretno opisal, kako bi razkritje zahtevanega dokumenta povzročilo napačno razumevanje njegove . Ob tem pa IP dodaja še, da ugotovitev obstoja prvih dveh kriterijev obravnavane izjeme, ne pomeni a priori tudi zaključka, da bi njegovo razkritje povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Gre namreč za samostojen pogoj oziroma kriterij izjeme dokumenta v izdelavi, ki ga je treba presojati v vsakem primeru posebej. Po sodni praksi so lahko tudi osnutki dokumentov prosto dostopne informacije javnega značaja pod pogojem, da njihovo razkritje ne bi povzročilo napačnega razumevanja njihove vsebine (deveti odstavek obrazložitve sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije št. IU 1096/2012-11 z dne 27. 2. 2013). Iz navedene sodbe tako med drugim izhaja tudi, da organ, ki prosilcu omogoči dostop do dokumenta, ki je v postopku izdelave, prosilca opozori na to, da gre za dokument, ki še ni izdelan. Če bi razkritje takšnega dokumenta kljub opozorilu povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine, pa to ne more biti v škodo organa, temveč vsakokratnega prosilca, ki ne bi bil pozoren na takšno opozorilo.

(17) Ne glede na navedeno pa IP poudarja, da bi moral organ pri presoji upoštevati še 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar te presoje ni opravil. To izjemo od izjem bi bilo v obravnavanem primeru treba nedvomno upoštevati, saj na njeno uporabo napotuje že naslov zahtevanega dokumenta. Poročilo se namreč nanaša na presojo zakonite in gospodarne porabe javnih sredstev pri realizaciji Koprodukcijske pogodbe za realizacijo serije razvedrilnih oddaj (28 delov x dolžine 75 minut), z delovnim naslovom: »Japajade šov« (v nadaljevanju: Koprodukcijska pogodb), s ciljem preveriti, ali so bila sredstva pri realizaciji koprodukcijske pogodbe zakonito, namensko in gospodarno porabljena, predvsem v luči dodatnega financiranja, prav tako skladno z vsebino povabila organa k oddaji ponudb št. KS-129-2025. Poleg tega je ugotoviti, da so se pri reviziji primarno upoštevale določbe Zakona o javnem naročanju in interni akti organa. Ob tem pa IP še poudarja, da je organ javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ki opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti, določeno z zakonom, z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljank in državljanov Republike Slovenije, pripadnic in pripadnikov Slovenk in Slovencev po svetu slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji. Zahtevano Poročilo se torej nedvomno nanaša na opravljanje javne službe organa in je nedvomno povezano s porabo sredstev v zvezi z izvajanjem javne službe. Nanaša se namreč na določen projekt razvedrilne oddaje ter presojo upravljanja in porabe javnih sredstev v zvezi s tem. Ugotoviti je, da je na podlagi Javnega razpisa za koprodukcijsko sodelovanje pri realizaciji 1x serije razvedrilnih oddaj (28 delov x dolžine 75 minut) 05/2024 sklenil organ Koprodukcijsko pogodbo z družbo …. Družba je dodatna sredstva za oddajo oziroma za projekt pridobila s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na podlagi ponudbe in projektne naloge je namreč ministrstvo z družbo …. 28. 2. 2025 podpisalo Pogodbo št. C2330-15-111017 Realizacija serije razvedrilnih oddaj na RTV SLO za izvajanje promocije kmetijskih zemljišč, poklica kmeta in kmetijstva. Samo vložek organa znaša 688.414,00 EUR brez DDV. IP pa ob navedem poudarja še, da porabo javnih sredstev ne predstavljajo samo zneski o porabi, ampak tudi podatki, ki se nanašajo na odločanje oziroma upravljanje s temi sredstvi. Poročilo se namreč opredeljuje tudi do realizacije in primernosti določbe Koprodukcijske pogodbe, ki se nanaša na samostojno pridobivanje sredstev producenta, pa tudi drugih določb, opredeljuje pa se tudi do vsebine oddaj glede na vsebino javnega razpisa, na podlagi katerega je bila sklenjena Koprodukcijska pogodba, plačil posameznim poslovnim subjektom, .... To so vse bistvene okoliščine, ki bi jih bilo treba upoštevati pri presoji dostopa do Poročila z vidika 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej v primeru, da bi bila izjema varstva dokumenta v izdelavi podana (ki pa je IP ni ugotovil).

(18) Upoštevaje navedeno IP zaključuje, da izjema varstva dokumenta po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru ni podana.

(19) Organ drugih izjem ni uveljavljal, stranski udeleženec pa je v svojem odgovoru samo omenil, da Poročilo vsebuje tudi podatke, ki lahko predstavljajo poslovno skrivnost. Ker poslovne skrivnosti ni uveljavljal organ, katerega podatki so bili predmet notranje revizije, te izjeme v njegovem imenu ne more uveljavljati stranski udeleženec, sama označba »ZAUPNO« na Poročilu pa tega dejstva tudi ne more nadomestiti. Poleg tega se stranski udeleženec do obstoja poslovne skrivnosti ni v ničemer opredelil. IP ne dvomi, da je stranski udeleženec zavezan k varovanju podatkov, s katerimi se je seznanil v postopku revizije, vendar gre v tem delu za drugo relacijo, torej za zaupnost med sopogodbenikoma, med tem ko IP v obravnavanem primeru presoja dokument z vidika dostopa javnosti.

(20) IP po uradni dolžnosti tudi ugotavlja, da obsega Poročilo osebne podatke, zato se v nadaljevanju opredeljuje tudi do te izjeme.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(21) V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov[1] pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

(22) Upoštevaje navedeno definicijo osebnega podatka IP tako ugotavlja, da podatki o imenih, priimkih, delovnih mestih, nazivih, položaju v poslovnem subjektu, podpisih, plačilih, opravljenem delu pri projektu ipd. predstavljajo osebne podatke, prav tako pa osebne podatke predstavljajo tudi druge osebne okoliščine posameznika (kot je npr. upokojitev, bolniška odsotnost ipd.).

(23) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo (posredovanje prosilcu oziroma javnosti) navedenih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2). V drugem odstavku 6. člena Splošna uredba o varstvu podatkov je sicer določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Prav tako prvi odstavek 74. člena ZVOP-2 predstavlja pravno podlago, v skladu s katero zavezanci po ZDIJZ posredujejo javnosti osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes v skladu z ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je torej dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja sicer lahko predstavlja tudi kakšen drug zakon, ki pa za obravnavani primer IP ni poznan. V primerih presoje dostopa do podatkov pa je treba sicer izhajati iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov ter načela sorazmernosti. Slednje je zasledovano tudi v načelih omejitve namena in najmanjšega obsega podatkov iz točk (b) in (c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.

(24) IP v obravnavanem primeru ugotavlja:

- Zakonito podlago za razkritje podatkov o imenih, priimkih, delovnih mestih in opravljenem delu javnih uslužbencev pri projektu Japajade šov predstavlja, v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, ZDIJZ, konkretno 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

- Podatki o imenu, priimku in položaju družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen, v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o Poslovnem registru Slovenije (v nadaljevanju: ZPRS-1) in Zakona o sodnem registru, niso varovani. Podatki o imenu, priimku in podpisu zastopnice stranskega udeleženca tako niso varovani. Varovani pa tudi niso podatki o imenih, priimkih in statusu predsednice in članov Uprave organa, katerih podatki so javno dostopni tako v Poslovnem registru Slovenije (v nadaljevanju: PRS) kot tudi na spletnih straneh organa[2].

- Podatki o imenih, priimkih in nazivih preizkušenih notranjih revizork, ki sta opravili revizijo, so javno dostopni v Seznamu aktivnih preizkušenih notranjih revizorjev. Slednji je javno dostopen na spletnih straneh Slovenskega inštituta za revizijo.[3] Ena od revizork je specialistka za trajnostno poročanje, njeni podatki pa so javno dostopni v Seznamu aktivnih specialistov za trajnostno poročanje. Tudi ta je javno dostopen na spletnih straneh Slovenskega inštituta za revizijo.[4] Ena od revizork pa je vpisana kot notranja revizorka tudi v Registru pooblaščenih revizorjev, ki je javno dostopen na spletnih straneh Agencije za javni nadzor nad revidiranjem.[5]

- Ni pravne podlage za razkritje podatkov o imenih in priimkih fizičnih oseb, ki niso niti javni uslužbenci oziroma funkcionarji organa niti zakoniti zastopniki poslovnih subjektov.

(25) V zvezi s podatki fizičnih oseb kot nosilcev dejavnosti pa IP dodaja, da jih ne gre šteti kot osebne podatke v smislu definicije osebnega podatka, ker opravljajo pridobitno dejavnost na trgu. Navedeno izhaja tudi iz odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I- 298/04 z dne 27. 10. 2005 in št. U-I-84/03-15 z dne 17. 2. 2005. Fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, so sicer prav tako v skladu z določbami ZPRS-1 vpisane v PRS kot poslovni subjekti.

Delni dostop

(26) Institut delnega dostopa ureja ZDIJZ v 7. členu ZDIJZ, ko določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena (npr. osebne podatke in druge izjeme iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. 19. člen Uredbe pa nadalje natančneje opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih Uredbe ne bi bilo izvedljivo. Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik.

(27) IP z vpogledom v zahtevano Poročilo ugotavlja, da je delni dostop do njegove vsebine mogoč, in temu sledi tudi odločitev IP kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Sklepno

(28) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, in sicer na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP. V preostalem delu je pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP (zaradi varstva osebnih podatkov in ne zaradi varstva dokumenta v izdelavi), zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(29) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(30) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] UREDBA (EU) 2016/679 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[2] https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/vodstvo-in-odgovorni-uredniki/464482.

[3] https://sis.si-revizija.si/registry-enrollments/titles/4?active=1.

[4] https://sis.si-revizija.si/registry-enrollments/titles/17.

[5] https://www.anr.si/registri/register-pooblascenih-revizorjev/.