prosilec - RTV Slovenija

Številka: 090-158/2026/2

Datum: 23. 6. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, š. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….. (v nadaljevanju prosilec), z dne 7. 4. 2026, zoper odločbo Javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija, Kolodvorska 2, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), št. 0901-11/2026/2 z dne 30. 3. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 7. 4. 2026 se ugodi in se odločbo Javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija št. 0901-11/2026/2 z dne 30. 3. 2026 delno odpravi v prvi točki izreka ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati, na njegov elektronski naslov, dokument »Komentiranje spletnih člankov na RTVSLO.SI« v preostalem delu, in sicer še:

strani 2:

-           pod točko 1. besedilo za besedo »omogočeno« do »Za« in od »moderatorjev« do štev. 2

-           pod točko 2. besedilo med »vsebin« in »V«

-           za »individualni« do »4«

-           za »vsebin« do »5.«

-           za »komentarja« do »6.«

stran 3

-           besedilo od »sistemov« do »11.«

-           za »rubrik« do točke 3

-           besedilo pod točko 3

stran 4

-           pod št. 5 od »nadgrajuje« do »Pri«

stran 5

-           od »poudariti, da« do »Zaradi«

-           od »pripravila« do »Ksenija«

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 2. 3. 2026 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Navedel je, da zahteva Poročilo komentiranja na portalu MMC, ki so ga pripravili odgovorni na MMC-ju in ki ga je obravnavala Komisija za Programsko-produkcijski načrt na svoji 28. seji dne 17. 2. 2026. Zahtevane dokumente želi prejeti v elektronski obliki.

(2) Organ je z odločbo št. 0901-11/2026/2 z dne 30. 3. 2026 delno zavrnil zahtevo in odločil, da v dokumentu »Komentiranje spletnih člankov na RTVSLO.SI« določene dele prekrije. Iz vsebine obrazložitev izhaja, da je organ delno zavrnitev utemeljil na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedel je, da je predmetni dokument interni strokovni dokument vodstva organa, pripravljen za potrebe Komisije Sveta RTV Slovenija za Programsko-produkcijski načrt. Dokument vsebuje: podrobne podatke o organizaciji in kadrovskih resursih ekipe za moderiranje komentarjev; opis operativnih postopkov moderiranja (vključno s predmoderacijo, časovnimi okvirji in kriteriji odločanja); informacije o tehničnih nadgradnjah sistema komentiranja; podatke o uporabi sistemov umetne inteligence za zaznavanje neprimernih vsebin; načrtovane organizacijske in tehnične ukrepe (npr. SMS-verifikacija uporabniških računov). Razkritje celotnega dokumenta bi imelo večplastne negativne posledice, ki bi neposredno vplivale na delovanje sistema moderiranja ter širše na izvajanje nalog organa. Dokument namreč vsebuje konkretne postopke, kriterije in pristope, ki jih moderatorji uporabljajo pri presoji spornih vsebin. Če bi bili ti mehanizmi javno dostopni v celoti, bi uporabniki z namenom zlorabe lahko svoje ravnanje prilagodili tako, da bi formalno ostali znotraj pravil, vsebinsko pa bi še vedno širili neprimerne, škodljive ali manipulativen vsebine. S tem bi se bistveno zmanjšala učinkovitost obstoječih varovalk. Moderiranje je po naravi dinamičen proces, ki zahteva določeno stopnjo diskrecije in prilagodljivosti. Če bi bili vsi interni kriteriji in pragovi odločanja vnaprej znani, bi to zmanjšalo sposobnost moderatorjev, da pravočasno in ustrezno ukrepajo, saj bi se kršitelji sistematično izogibali zaznavi. Organ ocenjuje, da bi se povečalo tveganje organiziranih zlorab komentatorskega sistema. Razkritje bi lahko služilo kot priročnik za koordinirane skupine, ki bi želele načrtno obremenjevati sistem, širiti dezinformacije ali vplivati na javno razpravo. S poznavanjem notranjih postopkov bi lahko optimizirali svoje taktike, kar bi pomenilo večjo končno količino spornih vsebin in večji pritisk na moderatorje. Tak razvoj dogodkov bi vplival tudi na varnost in učinkovitost izvajanja uredniških odločitev. Uredniške odločitve pogosto temeljijo na kombinaciji pravil, strokovne presoje in izkušenj. Če bi bile vse podlage teh odločitev v celoti razkrite, bi to lahko vodilo v stalno izpodbijanje odločitev, povečanje pritožbenih postopkov ter posledično v upočasnitev dela in zmanjšanje operativne učinkovitosti. Skupni učinek vseh navedenih dejavnikov bi bile motnje v notranjih procesih odločanja in destabilizaciji delovnega okolja. Namesto osredotočenosti na vsebinsko delo bi se zaposleni soočali s povečanim obsegom sporov, pritiski in poskusi manipulacij sistema. To bi lahko vodilo do zmanjšane produktivnosti, večje obremenjenosti kadra in slabše izvajanje nalog. Z vidika javnega interesa je pomembno poudariti, da bi bile s tem ogrožene tudi naloge, ki jih organ opravlja v javno korist. Nemoteno izvajanje teh nalog zahteva stabilno, varno in učinkovit notranje delovanje, kar bi bilo v primeru razkritja dokumenta v celoti resno ogroženo. Gre torej za realno in konkretno predvidljivo škodo. Dokument se nanaša na aktualne in operativne procese moderiranja, kar pomeni, da bi učinki razkritja nastopili neposredno in ne zgolj hipotetično. V takšnih okoliščinah potencialna škoda očitno presega korist, ki bi jo prinesla popolna transparentnost, zato je omejitev dostopa do dokumenta utemeljena in sorazmerna.

(3) Dne 7. 4. 2026 je prosilec vložil pritožbo zoper njen zavrnilni del. Navaja, da so posledice razkritja zgolj hipotetične, pavšalne in nepreverljive. Podatki, ki so povezani z opravljanjem delovnih razmerji javnih uslužbencev, so javno dostopni. Glede zlorab sistema prosilec navaja, da so te hipotetične. Pravila komuniciranja na spletnem mestu »rtvslo.si« so že zdaj javno dostopna in določajo, katere vsebine so nedopustne. Organ pa ni pojasnil, kako bi razkritje dodatnih internih kriterijev bistveno spremenilo položaj, če so materialni standardi presoje že javni. Organ ni izkazal, da bi razkritje dodatnih informacij pomenilo kvalitativno novo tveganje. Povečanje števila pritožb uporabnikov ne predstavlja pravno relevantne škode. Ob tem prosilec dodaja, da bi bila posledica transparentnega delovanja zmanjšanje števila pritožb, saj bi naslovniki pravil potem lažje tem pravilom zadostili. Organ ne navaja, katere konkretne naloge, ki jih izvaja v javno korist, bi bile ogrožene. Ker je organ z izpodbijano odločbo določene podatke iz dokumenta sam razkril, je dokazal, da prekriti podatki delovanju organa ne bi škodovali. Glede prevladujočega interesa javnosti prosilec navaja, da se dokument nanaša na izvajanje javne službe javnega zavoda, in sicer na področje moderiranja komentarjev na osrednjem nacionalnem medijskem portalu. Gre za dejavnost, ki neposredno vpliva na to, katera mnenja so v javnem prostoru vidna, kako se oblikuje javna razprava in v kolikšni meri so uporabniki izpostavljeni dezinformacijam ali manipulativnim vsebinam. To posega v temeljne vrednote demokratične družbe. Delovanje sistema komentiranja je bilo v zadnjem obdobju predmet javnih razprav, kritik in pobud uporabnikov. Iz teh razprav izhajajo resni pomisleki glede učinkovitosti moderiranja, širjenja dezinformacij in morebitnega tujega vpliva. V takšnih okoliščinah ima javnost pravico vedeti kako organ organizira in izvaja moderiranje, kakšne ukrepe načrtuje ter na kakšnih podlagah sprejema odločitve. Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija je v svojem Poročilu za mesec januar 2026 izpostavila, da je okoli 80 uporabnikov pisno izrazilo podporo pobudi za ukinitev komentiranja ali spremembi sistema komentiranja, kar kaže na širši interes javnosti za boljši način upravljanja. Gre za vprašanja, ki se nanašajo ja delovanje javnega medija pri oblikovanju javne razprave, preprečevanju širjenja dezinformacij ter zagotavljanju pluralnosti mnenja, kar predstavlja jedro demokratične družbe. Podariti je treba širši družbeni kontekst, ki vključuje hibridne grožnje, vključno z organiziranim širjenjem dezinformacij in manipulacijo javnega prostora, na kar opozarja tudi Svet Evrope. Transparentnost delovanja javnih medijev je ključna za ohranjanje zaupanja javnosti in za učinkovito soočanje s tovrstnimi izzivi. Javni interes se kaže tudi v zagotavljanju odgovornosti organa, še posebej ko odločitve organa vplivajo na omejevanje ali usmerjanje javne razprave. V zadnjem obdobju so se zgodile določene spremembe sistema komentiranja prav kot odziv na javno razpravo in kritike. To kaže, da transparentnost delovanja organa ne zmanjšuje njegove učinkovitosti, temveč lahko prispeva k njenemu izboljšanju.

(4) Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 15. 4. 2026, kot pravočasno, dopustno in dovoljeno, z dopisom št. 0901-11/2026/4 z dne 13. 4. 2026, odstopil IP v pristojno reševanje.

Pritožba je utemeljena.

(5) IP kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusi v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in v mejah pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(6) V obravnavanem primeru med organom in prosilcem ni sporno, da gre za informacije iz delovnega področja organa in da je organ zavezanec, sporno pa ostaja vprašanje, ali gre za informacije, ki so lahko prosto dostopne, saj je organ v izpodbijani odločbi dostop delno zavrnil zaradi varstva notranjega delovanja organa.

Glede izjeme notranjega delovanja organa

(7) Po navedeni izjemi, ki jo določa 11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj opisane izjeme morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer:

(1) podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa in

(2) razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (t. i. specifični škodni test).

Z obravnavano izjemo, ki jo pozna tudi večina primerjalno pravnih ureditev, se varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, oziroma proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Gre za situacije, ko razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti.

(8) Za podatke, ki so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem, se v teoriji pogosto navajajo naslednji primeri: vsa notranja korespondenca med funkcionarji in uradniki vlade (uprave), ki je namenjena pripravi odločitev vlade (uprave) oziroma drugih zavezancev, interna komunikacija organa, zlasti dopisi, zapisniki, mnenja, poročila, navodila, smernice in drugi interni dokumenti. Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora. Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno-pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.

(9) Večina držav na različne načine varuje interna mnenja, nasvete, izmenjavo pogledov, ki se dogajajo med pripravo odločitev, dopušča pa razkritje podatkov o dejstvih iz takšnih dokumentov. V ameriškem pravu je razlika med »facts« in »opinions« utemeljena z argumentom, da namen varstva notranjega delovanja organov ni v tem, da bi javnosti preprečevali dostop do golih dejstev oz. faktičnih podatkov o delu organov. Namen te izjeme je varovati proces notranjega razmišljanja in oblikovanja mnenj, zato je poudarek na drugem elementu (»opinions«). Objava podatkov o dejstvih namreč ne vpliva na uradnikovo svobodo »kreativnega« razmišljanja znotraj organa, medtem ko objava podatka o mnenju lahko zaviralno vpliva na proces razmišljanja uradnikov (več o tem: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 133 in nasl.). Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti.

(10) V obravnavani zadevi je prosilec zahteval Poročilo komentiranja na portalu MMC, ki so ga pripravili odgovorni na MMC-ju in ki ga je obravnavala Komisija za Programsko-produkcijski načrt na svoji 28. seji dne 17. 2. 2026. Organ je ugotovil, da se zahtevana informacija nahaja v dokumentu »Komentiranje spletnih člankov na RTVSLO.SI«, (v nadaljevanju zahtevani dokument ali Poročilo), do katerega je delno ugodil dostop, v zavrnilnem delu pa se je skliceval na izjemo notranjega delovanja. Po mnenju IP je prvi pogoj za navedeno izjemo podan, saj gre za dokument, ki ga je pripravilo uredništvo za nove medije pri organu za namen poročanja Komisiji za Programsko-produkcijski načrt. Komisija za Programsko-produkcijski načrt pa deluje v okviru Sveta organa. Ni torej dvoma, da gre za dokument, ki je nastal za namen notranjega delovanja organa. V nadaljevanju se je IP opredelil do izpolnjevanja drugega od pogojev za izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer, da bi razkritje podatka povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa.

(11) Iz vsebine poročila, predvsem pa podnaslovov, do katerih je organ prosilcu omogočil dostop, izhaja, da ta vsebuje statistični pregled števila komentarjev, kadrovsko predstavitev ekipe, ki opravlja moderiranje komentarjev, predstavitev sistema in ukrepov nadzora komentiranja, ki se jih poslužuje organ, uredniške odločitve glede načina možnosti komentiranja, kaj poročevalci vidijo kot dodano vrednost komentarjev, trendi komentiranja pri organu in v tujini, vprašanje anonimnosti uporabnikov. Iz prekritih delov zahtevanega poročila (stran 2) izhaja, da je organ prekril kadrovski okvir in organizacijo kadrovskih resursov, ki jih predstavljajo javni uslužbenci in zunanji sodelavci. Z vidika informacij javnega značaja je takšna odločitev v nasprotju z načelom transparentnosti, ki ga določa tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da so podatki o porabi javnih sredstev, kar nedvomno so nakazila zunanjimi sodelavcem ali podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, javni. Enako velja za navedbo javnega uslužbenca, ki je poleg odgovorne urednice sodeloval pri pripravi Poročila. Prav tako pa je organ glede njegove vloge pri organu transparenten (IP se sklicuje na intervju z navedeno osebo na forumu MMC, v katerem je opisal svojo vlogo in pogled na moderiranje pri organu, pri čemer ne podaja napotila nanj, saj bi osebo, ki jo je organ prekril, s tem razkril). Glede časovnih okvirov, v katerih se moderiranje izvaja, IP ugotavlja, da organ tega podatka samega po sebi ne razkriva, je pa podatek neobhodno javen, saj v tem času komentiranje ni mogoče. Glede trendov, katerim organ sledi in kako jih dosega, IP ugotavlja, da jih organ razkrije s tem, ko do določenega dela dokumenta (točke od 1. do 11. na strani 2 in 3) omogoči dostop. V zvezi s tem, kako organ izvaja nadzor nad komentarji, med drugim glede predmoderacije, je razvidno iz javno objavljenega dokumenta Standardi in pravila komentiranja na spletnem mestu rtvslo.si in zunanjih digitalnih platformah[1] in rubrike Pogosta vprašanja in odgovori[2]. Iz dokumenta Pogoji uporabe RTVSLO.si[3] pa izhaja, na kakšen način si organ pomaga pri identifikaciji neprimernih vsebin v komentarjih (Prijava neprimernih vsebin). Da organ pri moderiranju kot pripomoček uporablja umetno inteligenco, je razvidno tako iz npr. zapisnika 27. redne seje Sveta organa z dne 28. januarja 2026 (AD4), kakor tudi iz dokumenta Standardi in pravila komentiranja na spletnem mestu rtvslo.si in zunanjih digitalnih platformah, zato v tem delu ni mogoče govoriti o tem, da ta podatek ni javen. Ob tem IP opozarja na obveznosti upravljavca podatkov, kadar sistemi umetne inteligence vključujejo obdelavo osebnih podatkov.[4] Glede ukrepa iz 12. točke IP ugotavlja, da ga je razkril že organ z izpodbijano odločbo, razviden pa je tudi iz dokumenta Standardi in pravila komentiranja na spletnem mestu rtvslo.si in zunanjih digitalnih platformah. V zvezi z rubriko Uredniške odločitve glede načina možnosti komentiranja na strani 3 Poročila, je že sam organ razkril besedilo iz oklepaja, kjer so razvidni bistveni ukrepi, ki jih urednik sprejme v posebnih primerih. V navedenem razdelku pa je organ prekril razloge, zakaj urednik sprejme odločitev za ukrep. S tem, ko je organ v celoti onemogočil dostop do vsebine navedenega razdelka, izostanejo razlogi in namen organa, ki naredijo te ukrepe razumljive in naslovnike prepričajo o tem, da ima sprejem ukrepa v oziru določen cilj in ne arbitrarno odločitev. Kar nasprotno pomeni, da bi bile odločitve urednikov prepričljivejše in ne, da bi povzročile motnje pri organu.

(12) Ker je IP ugotovil, da je prekrita vsebina Poročila v pretežnem delu javna, to pomeni, da razkritje že javne vsebine ne bi moglo privesti do motenj v dejavnosti organa. Se je pa IP v nadaljevanju opredelil do okoliščin, ki jih organ navaja, da bi predstavljale motnje pri delovanju organa. Organ navaja, da dokument vsebuje konkretne postopke, kriterije in pristope, ki jih moderatorji uporabljajo pri presoji spornih vsebin. Če bi bili ti mehanizmi javno dostopni v celoti, bi uporabniki z namenom zlorabe lahko svoje ravnanje prilagodili tako, da bi formalno ostali znotraj pravil, vsebinsko pa bi še vedno širili neprimerne, škodljive ali manipulativen vsebine. V obrazložitvi zgoraj je IP ugotovil, da so postopki in pristopi v pretežnem delu javni, zato do motenj ne bi moglo priti. Glede kriterijev, ki jih pri moderiranju uporabljajo moderatorji, pa IP ugotavlja, da ti iz dokumentov niso razvidni. Kaj so nezaželene vsebine komentarjev, je razvidno iz dokumenta Standardi in pravila komentiranja na spletnem mestu rtvslo.si in zunanjih digitalnih platformah in iz rubrike Pogosta vprašanja in odgovori, bolj natančni kriteriji za vsebinsko presojo komentarjev pa iz Poročila niso razvidni. Glede sistematičnega izogibanja zaznavi in povečanega tveganja organiziranih zlorab ter s tem večjo končno količino spornih vsebin in večji pritisk na moderatorje IP ugotavlja, da organ ni z zadostno mero verjetnosti izkazal, da bi razkritje ravno zahtevanega dela dokumenta povzročilo te posledice. IP pa ob tem ne vidi razlogov, da do teh groženj ne bi prišlo ne glede na razkritje dokumenta. Pri čemer iz dokumenta niso razvidne nobene tehnične konfiguracije in tehnični ukrepi, ki bi morebiti kazali na ranljivost sistemov pri organu. V zvezi s sklicevanjem organa na povečanje izpodbijanj odločitev in povečanje pritožbenih postopkov ter posledično upočasnitev dela in zmanjšanje operativne učinkovitosti, IP ugotavlja, da v primeru, če je organ določil pravna sredstva v postopku moderiranja, njihovo povečanje ni pravno priznana motnja v delovanju organa. V obravnavnem primeru IP ni mogel pritrditi organu, da je podan drugi od pogojev za izjemo notranjega delovanja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj motnje v delovanju organa, ki jih navaja organ, niso podane ali pravno utemeljene.

Glede zatrjevanega prevladujočega javnega interesa

(13) Čeprav IP meni, da ni podane nobene od izjem od dostopa informacije javnega značaja za preostali del Poročila, se je iz previdnosti opredelil tudi do tega, da obstaja prevladujoč javni interes. Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (ta določa izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, opomba IP) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij (razen v zakonu določenih primerih, kamor pa izjema notranjega delovanja ne sodi, opomba IP).

(14) Bistvo presoje testa javnega interesa je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Gre torej za izjemo od izjem, ki se uporablja zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Gre za tehtanje, s katerim mora organ oziroma IP pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno varovanimi osebnimi podatki. IP je tako v nadaljevanju moral presoditi, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij večji od interesa, zaradi katerega so te informacije varovane kot izjema notranjega delovanja. Bistveno pa je, da se test javnega interesa uporablja samo za konkreten primer, kar pomeni, da ga je potrebno ugotavljati vsakič sproti in glede na okoliščine konkretnega primera.

(15) V obravnavani zadevi IP ugotavlja, da je podan izrazit javni interes za razkritje tudi preostalega dela zahtevanega Poročila. Iz zapisnikov sej Sveta organa izhaja, da je bilo vprašanje komentarjev na osrednjem nacionalnem medijskem portalu pogosto izpostavljena tema. Na primer, na 27. redni seji Sveta organa z dne 28. januarja 2026, je Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev predstavila poročilo za december, kjer je bilo največ odzivov na komentiranje na portalu MMC. Nadalje je predsednik komisije za Programsko produkcijski načrt poročal o delu komisije in izpostavil problematiko komentiranja na družbenih platformah. O komentiranju pa se je vodila tudi razprava na seji. Na 28. redni seji Sveta organa z dne 25. februarja 2026 je bilo prav tako odprto vprašanje komentiranja na MMC in politike moderiranja na družbenih omrežjih. Te teme pa so bile aktualne tudi pred tem. V letu 2025 je Varuhinja v svojem letnem poročilu navedla, da je prejela največ pobud uporabnikov s področja komentiranja in moderiranja in je zato priporočila razmislek o dodatni omejitvi komentiranja vsebin, ki zaradi velike nevarnosti za širjenje dezinformacij in propagande predstavljajo resno grožnjo demokraciji. Uprava organa^[5] pa se je na to odzvala na način, da je navedla, da so v uredništvu za nove medije januarja (op. IP 2026) dodatno omejili komentiranje, vsebine, povezane s političnimi temami, notranje- in zunanjepolitičnimi, so predmoderirane, kar pomeni, da jih moderatorji pogledajo pred objavo. Sistem moderiranja se sicer ves čas nadgrajuje in spreminja. Vprašanje moderiranja komentarjev ni bilo zgolj tema odzivov uporabnikov in organov RTVSlo, ampak je imel odziv tudi v širši javnosti. O tem, kako se posamezni spletni mediji lotevajo moderiranja komentarjev, pa je tekla in teče živahna javna razprava[6]. IP ugotavlja, da se Poročilo nanaša na izvajanje javne službe javnega zavoda, katerega delovanje bi moralo biti samo po sebi transparentno, saj gre za javni servis predvsem s področja informiranja. Kot navaja organ, predstavlja komentiranje možnost sodelovanja uporabnikov in ustvarjanja spletnih vsebin, ki ustvarja eno večjih spletnih skupnosti med slovenskimi medijskimi portali. Organ želi v obliki interakcije ohranjati stike z uporabniki in omogočati platformo z velikim dosegom bralcev za izražanje mnenje. Iz razprav na sejah Sveta organa je razvidno, da se organ zaveda, da predstavlja moderiranje komentarjev izziv in da z akti, ki jih je že javno objavil, temu sledi. V preostanku zahtevanega Poročila so razvidne informacije, ki kažejo na to, na kakšen način se je organ spopadel s tem izzivom in na kakšen način je prevzel odgovornost, ki mu je bila poverjena. Gre za vprašanja, ki se nanašajo na delovanje javnega medija pri oblikovanju javne razprave, preprečevanju širjenja dezinformacij ter zagotavljanju pluralnosti mnenja, kar predstavlja jedro demokratične družbe. Po mnenju IP interes javnosti za razkritje preostanka zahtevanega poročila pretehta nad razlogi, s katerimi organ utemeljuje, da bi mu nastale motneje v delovanju. IP tako zaključuje, da v je obravnavanem primeru interes javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ za razkritje zahtevanih podatkov močnejši, da prevlada nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa iz razlogov, zaradi katerih je informacija zavarovana kot izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(16) Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da je pritožba prosilca utemeljena, zato je IP odločbo organa odpravil v zavrnilnem delu in omogočil dostop do preostanka zahtevanega poročila, na podlagi prvega odstavka 252. ZUP.

(17) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(18) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:                                                                    

Manja Resman, univ. dipl. prav.,                                  

svetovalka Informacijskega pooblaščenca                    

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke

[1] Standardi in pravila komentiranja na spletnem mestu rtvslo.si in zunanjih digitalnih platformah - RTV SLO.

[2] Pogosta vprašanja in odgovori - RTV SLO.

[3] Pogoji uporabe - RTV SLO.

[4] Umetna inteligenca in varstvo osebnih podatkov – IPRS.

[5] Glej: ODZIVNO POROČILO RTV SLOVENJA NA LETNO POROČILO VARUHINJE PRAVIC GLEDALCEV IN POSLUŠALCEV RTV SLOVENIJA ZA LETO 2025.

[6] Glej na primer prispevke: https://www.domovina.je/ne-boste-verjeli-kaj-vse-cenzurira-mmc-rtv-slovenija-siol-pa-komentiranje-po-novem-celo-onemogoca in Stražišar, Gašper: je MMC RTV pod udarom proruskih botov, Dnevnik, 27. 12. 2025, idr.