prosilec - RTV Slovenija

POVZETEK:

Organ je z odločbo prosilcu zavrnil dostop do dokumenta, s katerim je nekdo naročil odvetniku organa, da naj, v točno določenem primeru, v imenu organa vloži pritožbo na sodbo na Višje delovno in socialno sodišče te dostop do vseh morebitnih dopisov in elektronski sporočil, ki jih je v zvezi z morebitno pritožbo prejela predsednica ali posamezni člani Uprave, ker z zahtevnimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da z dokumentom, s katerim naj bi bilo odvetniku naloženo, da naj v točno določenem primeru vloži pritožbo, organ resnično ne razpolaga, razpolaga pa z zahtevanim elektronskim sporočilom. Glede na vsebino predmetnega elektronskega sporočila je IP ugotovil, da iz njegove vsebine ne izhaja, da bi šlo za dopisovanje o zasebnih okoliščinah oz. ne gre za elektronsko sporočilo, katerega vsebina bi spadala v zasebno pravno sfero. V konkretnem primeru gre za dopis/elektronsko sporočilo, katerega vsebina se nanaša izključno na delovno razmerje javne uslužbenke, Uprava pa je bila z njim seznanjena, ker gre za tematiko, ki je povezana z opravljanjem njene funkcije oz. je v povezani z opravljanjem njenih nalog. Posledično gre za dokument, ki izvira iz delovnega področja organa oz. gre za informacijo, ki je povezana z delom organa in kot taka sodi med informacije javnega značaja. IP je tako pritožbi prosilca delno ugodil in organu naložil posredovanje dotičnega elektronskega sporočila prosilcu.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-225/2025/18

Datum: 16. 7. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 19. 5. 2025, zoper odločbo RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana (v nad. organ), št. 0901-10/2025/2 z dne 9. 5. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 19. 5. 2025 zoper odločbo RTV Slovenija, št. 0901-10/2025/2 z dne 9. 5. 2025, se delno ugodi in se izpodbijana odločba v 1. točki izreka delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe po elektronski pošti posredovati:

- Elektronsko sporočilo z dne 16. 7. 2024, poslano ob 12:38 uri, na način, da se prekrije vse prejemnike, razen predsednice in člana Uprave.

2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 16. 4. 2025 na organ naslovil zahtevo za posredovanje sledeče dokumentacije:

1. Zapisnik (sklep) seje Uprave organa, na kateri je bil sprejet sklep, da se organ pritoži na sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, v korist … (prosilec dopušča možnost, da Uprava o tem ni sklepala, kar se bo videlo iz odgovora);

2. Dokument, s katerim je nekdo (Uprava ali pooblaščeni zaposleni) naročil odvetniku organa (verjetno ….), da naj v imenu organa vloži pritožbo na sodbo na Višje delovno in socialno sodišče;

3. Morebitne dopise ali elektronska sporočila, ki jih je v zvezi z morebitno pritožbo prejela predsednica ali posamezni člani Uprave (vodje pravne službe, s strani zaposlenih, zunanje javnosti, sindikatov...);

4. Besedilo vložene pritožbe organa na Višje sodišče, skupaj s fotokopijo pooblastila;

5. Pripravljalne vloge vložene s strani organa na tožbo …..

Zahtevi prosilca je organ z odločbo, št. 0901-10/2025/2 z dne 9. 5. 2025, delno ugodil in mu omogočil dostop do pritožbe z dne 23. 7. 2024 in pripravljalnih vlog z dne 20. 11. 2023, dne 12. 3. 2024 in dne 16. 4. 2024 (s prekritimi osebnimi podatki). Zahtevo iz 1., 2. in 3. točke je organ zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ dodatno navedel, da je s strani predsednice in članov Uprave organa prejel pojasnilo, da sklepa, da se vloži pritožba na sodbo v korist …., niso sprejeli in da ne razpolagajo z dopisi ali elektronskimi sporočili, ki bi jih v zvezi z morebitno pritožbo prejela predsednica ali posamezni člani Uprave ter dokumentom, iz katerega izhaja naročilo odvetniku organa, naj vloži pritožbo na sodbo, vezano na ….. Ker organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil.

Zoper odločbo organa je prosilec, dne 19. 5. 2025, vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa v delu, ki se nanaša na posredovanje zahtevanih dopisov ali elektronskih sporočil. Prosilec sumi, da člani Uprave uradno osebo organa za dostop do informacij javnega značaja zavajajo, saj je prepričan, da je bil posredovan vsaj kakšen dokument, ki ustreza njegovi zahtevi. Dodatno prosilec navaja, da podaja pritožbo tudi zaradi zavrnitve posredovanja dokumenta, s katerim je kdorkoli v imenu organa naložil odvetniku …, da naj pripravi in vloži pritožbo na predmetno sodbo. Pravilo je, da se stranko po prejeti sodbi vedno vpraša, ali naj se vloži pritožba ali ne. Ker tega skladno z akti organa nihče ne more odrediti brez sklepa Uprave, prosilec domneva, da tak dokument mora obstajati.

IP je dne 21. 5. 2025 prejel dopis organa, št. 0901-10/2025/4, s katerim mu je ta odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje.

Dne 25. 5. 2025 je prosilec, po elektronski pošti, IP obvestil, da je Uprava o tem, da naj upošteva odločitev Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani ter …. zaposli, dobila vsaj eno obvestilo. Dne 16. 7. 2024 je namreč novinar iz kulturnega uredništva (v imenu novinarjev in drugih uslužbencev uredništva oddaj o kulturi) poslal elektronsko sporočilo predsednici Uprave …. in članu Uprave ….. Elektronsko sporočilo je bilo poslano na več naslovov, med katerimi je bila tudi direktorica TV Slovenija in urednik KUP. Slednji je namreč odločno podprl, da se …. takoj zaposli in da se organ na razsodbo ne pritoži. Uprava pa je uradni osebi organa uradno zagotovila, da noben takšen dokument ne obstaja.

Na podlagi poziva IP, št. 090-225/2025/2 z dne 22. 5. 2025, je organ IP, dne 28. 5. 2025, po elektronski pošti posredoval pojasnilo      Pravne pisarne, kako in kje so v svojih evidencah iskali zahtevane dokumente, skupaj z zaslonsko sliko informacijskega sistem. Iz pojasnila izhaja, da so zahtevane dokumente iskali v podatkovni bazi – izhodna pošta, ki se nahaja na splošnem elektronskem predalu Pravne pisarne, in sicer po ključni besedi »…«. Organ je dodatno pojasnil, da nima skupnega oz. enotnega elektronskega naslova za sprejem elektronske pošte. Osebni elektronski naslovi članov Uprave niso javno objavljeni, dostop do njihove vsebine pa imajo izključno osebe, ki jim je bil elektronski naslov dodeljen. Uprava, kot kolektivni organ, z zaposlenimi komunicira preko internega (nejavnega) elektronskega naslova. Iz priloženih zaslonskih slik, ki jih je posredovala sodelavka tajništva Uprave, je razvidno, da sistem v predalu Inbox ni našel sporočil pod geselsko besedo »…« ali »….«, ki bi se nanašala na ne/vložitev pritožbe na sodbo. Uradna oseba organa je pojasnila še, da je s pritožbenimi navedbami prosilca oz. domnev prosilca, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in dopolnitvijo poziva z dne 26. 5. 2025, seznanila člane Uprave, vendar na trditve prosilca, do odpreme predmetnega dopisa, ni prejela odgovora. Dopisu je organ, poleg že omenjenih dokumentov, priložil še vse dokumente, s katerimi razpolaga Pravna pisarna in so povezani s tožbenim zahtevkom …. ter zaslonsko sliko dokumentov v zadevi …, ki jih je Pravna pisarna prejela in jih vodi v aplikaciji LawOffice.

Dne 12. 6. 2025 je organ IP, po elektronski pošti, posredoval elektronsko sporočilo člana Uprave … z dne 11. 6. 2025, iz katerega izhaja, da je imenovani dne 16. 7. 2024 prejel elektronsko sporočilo, na katerega se prosilec sklicuje, kar dokazuje s kopijo besedila omenjenega elektronskega sporočila.

IP je z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP, o katerem je nastal zapisnik, št. 090-225/2025/12 z dne 2. 7. 2025. Ker prosilec v pritožbi oporeka odločitvi organa, ki se nanaša na 2. in 3. točko njegove zahteve, je IP na ogledu in camera ugotavljal, ali organ resnično ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, kot to zatrjuje v izpodbijani odločbi. Vezano na 2. točko zahteve prosilca je IP na ogledu in camera vodjo pravne pisane vprašal, kakšen je postopek komunikacije z odvetnikom v zvezi z vlaganjem pritožb (gre za pisni ali ustni dogovor) ter na kakšen način je bilo v zadevi »….« z odvetnikom dogovorjeno, da zoper sodbo sodišča vloži pritožbo in kateri dokumenti so nastali v zvezi s to pritožbo. Vodja pravne službe je pojasnila, da je praksa organa, da komunikacija z odvetniki poteka pisno (preko elektronske pošte) ali ustno. Navodil, kako naj poteka komunikacija z odvetniki, ni, odločitev je sprejeta na podlagi temeljite preučitve razlogov sodne odločbe. Organ vodi evidenco o sodnih postopkih v aplikaciji LawOffice, v katero je organ pred izdajo izpodbijane odločbe vpogledal in ugotovil, da zahtevane pisne komunikacije ni. Prav tako je vodja pravne službe vpogledala v svoj Inbox, vendar dokumenta ni našla. Glede na ugotovljeno je očitno, da je v konkretnem primeru potekala ustna komunikacija. Dodatno je vodja pravne službe pojasnila, da se v informacijski aplikaciji organa LawOffice, v kateri se vodi vse sodne postopke, obravnavana zadeva vodi pod št. PD-16/2023. Na ogledu in camera je IP vpogledal v predmetno zadevo in ugotovi, da se v njej ne nahajajo nobeni dokumenti, iz katerih bi izhajala komunikacija organa z odvetnikom glede vložitve predmetne pritožbe. Prvostopenjska sodba je v sistem evidentirana kot dokument z dne 11. 7. 2024, naslednji evidentirani dokument je pritožba z dne 23. 7. 2024, vmes pa ni evidentiranih nobenih drugih dokumentov. Organ je dodatno pojasnil, da se komunikacija med pravno službo in odvetniško družbo ne evidentira v noben drug dokumentacijski sistem. Glede 3. točke zahteve je IP na ogledu in camera zaslišal prisotna člana Uprave, ki sta na vprašanje IP, ali razpolagata z zahtevnimi dokumenti v materializirani obliki (v fizični ali elektronsko obliki) in ali so v zvezi z dotično temo kadarkoli imeli sestanek oz. sejo, na katerem oz. kateri je nastala kakršnakoli dokumentacija (npr. zapisnik, uradni zaznamek, dopis, ipd.) pojasnila sledeče:

- … pove, da se ne spomni, da bi na konkretno temo bil sklican kakršnikoli sestanek Uprave. Ve za spor v konkretni zadevi, ni pa mu znano, da bi na konkretno temo prejel elektronsko sporočilo. G. Rupnik tekom ogleda in camera vpogleda tudi v svoj elektronski predal in pove, da z elektronskim sporočilom z dne 16. 7. 2024 ne razpolaga. Dodatno še pove, da je vršilec dolžnosti člana Uprave postal 24. 7. 2024.

- …. pove, da je zahtevane dokumente v svojem elektronskem predalu, za obdobje od prejema prvostopenjske sodbe do vložitve pritožbe, iskal po različnih ključnih besedah in našel zgolj elektronsko sporočilo g. Jurečiča z dne 16. 7. 2024. Na predmetno elektronsko sporočilo ni odgovarjal. Ni mu poznano, da bi na kateremkoli sestanku Uprave nastala dokumentacija v zvezi s konkretno tematiko oz. konkretno pritožbo. …. IP preda elektronsko sporočilo z dne 16. 7. 2024, v izvirni obliki.

Vodja pravne pisarne je na vprašanje, ali je v zvezi s konkretno zadevo predsednici in članom Uprave poslala kakšno elektronsko sporočilo vezano na konkretno zadevo, odgovorila, da je s 4. 7. 2024 nastopila na delovnem mestu Vodje pravne pisarne. Po spominu lahko pove, da dokler ni bila imenovana nova Uprava, ni bil vzpostavljen način komuniciranja v relaciji Pravna pisarna - Uprava. Kako je komunikacija potekala pred 4. 7. 2024, ji ni poznano. V konkretnem primeru je postopala na enak način, kot v vseh ostalih sodnih zadevah. Po preučitvi sodbe sodišča prve stopnje je bilo namreč ugotovljeno, da se s stališčem sodišča ni mogoče strinjati, zato je bila sprejeta odločitev, da se vloži pritožba, o čemer je bil odvetnik najbrž ustno seznanjen, saj dokumenta v zvezi s tem ni. Kar je sicer tudi ustaljeni način komuniciranja z odvetnikom. Z Upravo je vodja pravne pisarne komunicirala po prejemu drugostopenjske sodbe, in sicer na način in v obsegu, kot izhaja iz dokumenta »slika2-inbox Uprava 2.png«, ki ga je organ IP že posredoval. Po vpogledu v omenjeni izpis je IP ugotovil, da, razen obvestila, da je bila v konkretnem primeru izdana sodba, pravna pisarna Upravi ni poslala nobenega drugega sporočila.

Na ogledu in camera je IP zaslišal tudi …., pošiljatelja elektronskega sporočila z dne 16. 7. 2024, ki je pojasnil, da ni seznanjen z nobeno drugo komunikacijo, ki bi potekala v zvezi s predmetno pritožbo, razen z elektronskim sporočilom z dne 16. 7. 2024, na katerega se ne spomni, da bi dobil odgovor.

Dne 3. 7. 2025 je IP prosilcu v izjasnitev posredoval poziv, št. 090-225/2025/13 z dne 3. 7. 2025, na katerega se je še isti dan odzval in navedel, da je organ očitno zavestno skrival dokument, Uprava pa o pritožbi sploh ni razpravljala.

Dne 3. 7. 2025 je organ IP, po elektronski pošti, obvestil, da je … javni uslužbenec, zaposlen pri organu.

Dne 9. 7. 2025 je organ IP posredoval še pisni izjavi dveh članic Uprave, ki sta bili na ogledu in camera odsotni.

- …. izjavi, da v zvezi s konkretno zadevo ne poseduje dokumentov, ne v fizični, ne v elektronski obliki. Po vpogledu v svoj elektronski predal ni našla elektronskega sporočila, ki ga je poslal g. Jurečič, niti ni našla nobenega drugega dokumenta, ki bi se nanašal na pritožbo zoper sodbo zadevi »…«. Se pa spomni, da je prejela elektronsko sporočilo v podporo imenovani, vendar ga ni shranila. Uprava prav tako na to temi ni imela sestanka.

- … izjavi, da ji ni znano, na kakšen način je bilo z odvetnikom dogovorjeno, da zoper dotično sodbo vloži pritožbo in ne ve, da bi Uprava na to temo imela sestanek. Po vpogedu v svoj elektronski predal je ugotovila, da se v njem ne nahaja dokument z dne 16. 7. 2024 ali kateri drug dokument, ki bi se nanašal na pritožbo zoper predmetno sodbo. Dodatno še izjavi, da je mandat članice Uprave nastopila dne 1. 10. 2024.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

Prosilec v pritožbi oporeka odločitvi organa v izpodbijani odločbi, ki se nanaša na 2. in 3. točko zahteve. Glede na to, da je organ z izpodbijano odločbo (prva točka izreka) zahtevo prosilca iz 2. in 3. točke zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, je predmet pritožbenega postopka vprašanje, ali so ugotovitve organa prve stopnje pravilne, torej ali organ resnično ne razpolaga z dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilca.

2. točka zahteve prosilca

IP ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga z zahtevanim dokumentom, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. V okviru pritožbenega postopka je IP, z namenom razjasnitve dejanskega stanja, dne 2. 7. 2025, pri organu opravil ogled in camera, na katerem je ugotovil, da je odločitev organa v izpodbijani odločbi pravilna, saj organ resnično ne razpolaga z dokumentom, s katerim je bilo odvetniku naročeno, da naj, v zadevi »….«, v imenu organa vloži pritožbo na sodbo na Višje delovno in socialno sodišče. Ugotovitve IP na ogledu in camera je IP podrobneje pojasnil že zgoraj, zato se nanje, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje in jih v tem delu ponovno ne povzema.

IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahtevata prosilca. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Prosilec v pritožbi tudi ne navajata nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazale na to, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument ne obstaja. Prav tako IP ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanim dokumentom razpolaga, vendar ga v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumenta, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati. Kot je že bilo povedano, so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.

3. točka zahteve prosilca

Tekom pritožbenega postopka je IP ugotovil, da organ razpolaga z dokumentom, ki ustreza zahtevi prosilca, ki se nanaša na prejem dopisov ali elektronskih sporočil, ki so jih v zvezi z morebitno pritožbo, v zadevi »….«, prejeli člani Uprave, in sicer gre za elektronsko sporočilo z dne 16. 7. 2024, ki ga je na ogledu in camera, dne 2. 7. 2025, organ predal IP, v izvorni obliki.

Pri pregledu dotičnega dokumenta je IP ugotovil,:

- da gre v konkretnem primeru za dokument, ki ga je javni uslužbenec, torej oseba, zaposlena pri organu, med drugim posredovala tudi predsednici in članom Uprave, iz njegove vsebine pa izhaja, da se ta nanaša na delovno pravni spor med organom in nekdanjo javno uslužbenko, zaposleno pri organu. Pri tem IP pripominja, da je v preteklosti že zavzel stališče, da podatki, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca oz. javne funkcije, predstavljajo informacijo javnega značaja in so javnosti prosto dostopni. [1]

- da je Uprava predmetno elektronsko sporočilo prejela, ker gre za tematiko, ki je povezana z opravljanjem njene funkcije oz. je v povezani z opravljanjem njenih nalog, ki so podrobneje navedene v Zakonu o Radioteleviziji Slovenija (Ur. l. RS, št. 96/05, 109/05 - ZDavP-1B, 105/06 - odl. US, 26/09 - ZIPRS0809-B, 9/14 in 163/22) ter v Statutu RTV Slovenija (Ur. l. RS, št. 23/2024            z dne 19. 3. 2025) in med katere sodi tudi organizacijsko in kadrovsko upravljanje ter odločanje o delovnih razmerjih (37. člen Statuta). Da delovno pravni spor sodi v okviru nalog članov Uprave govori tudi dejstvo, da je pravna služba, po elektronski pošti, člane Uprave seznanila s sodbo v konkretni zadevi.

- da iz vsebine elektronskega sporočila ne izhaja, da bi šlo za dopisovanje o zasebnih okoliščinah oz. ne gre za elektronsko sporočilo, katerega vsebina bi spadala v zasebno pravno sfero. Kot že večkrat pojasnjeno, gre namreč v konkretnem primeru za dopis/elektronsko sporočilo, katerega vsebina se nanaša izključno na delovno razmerje javne uslužbenke in posledično gre za dokument, ki izvira iz delovnega področja organa oz. gre za informacijo, ki je povezana z delom organa in kot taka sodi med informacije javnega značaja.

V tem delu IP opozarja še na sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 2047/2014-11 z dne 24. 8. 2016 in sodbo Vrhovnega sodišča, št. X Ips 336/2016 z dne 5. 4. 2017, v kateri je tudi sodišče zavzelo stališče, da elektronsko sporočilo organa, ki se nanaša na delovno področje organa, predstavlja informacijo javnega značaja, ne glede na to, ali je ta evidentiran v dokumentarni sistem organa ali ne.

Vrhovno sodišče RS je v sodbi, št. G 3/2009 z dne 30. 6. 2009, celo odgovorilo na dilemo, kako je mogoče pridobiti podatke iz zasebne elektronske pošte uslužbenca, ne da bi se poseglo v njihovo zasebnost na delovnem mestu in zavzelo stališče, da v tem primeru lahko zavezanec naroči delavcem, naj sami opravijo selekcijo in predajo le korespondenco, ki ni zasebna.

Ker se je zahteva prosilca nanašala izključno na dopise in elektronska sporočila, ki so jih prejeli predsednica in člani Uprave, ostali prejemniki predmetnega elektronskega sporočila niso predmet zahteve prosilca oz. predmet presoje v tem pritožbenem postopku. Posledično jih je organ dolžan prekriti, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

Vsi ostali imenovani, torej pošiljatelj, predsednica in člani Uprave pa sodijo med javne uslužbence oz. funkcionarje, katerih imena in priimki niso varovani in posledično so javnosti prosto dostopni.

Na podlagi spregleda obravnavanega dokumenta je IP ugotovil, da ta ne vsebuje nobene izjeme od prosto dostopnih informacij.

Zaključek

IP je na podlagi navedenega zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena. IP je tako pritožbi prosilca delno ugodil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V tem delu je IP odločbo organa odpravil in odločil, v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca zavrnil v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1]  Npr. odločba IP št. 090-243/2025, št. 090-463/2024, št. 090-107/2023, št. 090-169/2022.