prosilec - RTV Slovenija

POVZETEK:

V konkretnem primeru je IP ugotovil, da organ ni opravil ugotovitvenega postopka na način, da bi ugotavljal, ali razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbi prosilca ugodil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-268/2024/4

Datum: 13. 8. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 18. 6. 2024, zoper odločbo RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana (v nad. organ), št. 0901-24/2024/2 z dne 27. 5. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožbi prosilca z dne 18. 6. 2024 zoper odločbo RTV Slovenija, št. 0901-24/2024/2 z dne 27. 5. 2024, se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 24. 6. 2024 na organ naslovil zahtevo za posredovanje celotnega gradiva za 10. sejo Sveta zavoda, ki ni bilo na voljo ob sklicu (zapisniki komisij,...), predvsem pa poročilo o poslovanju v prvih treh mesecih, za katerega je bilo na seji rečeno, da je bilo naloženo na direktorij članov Sveta.

Organ je zahtevo prosilca z odločbo, št. 0901-24/2024/2 z dne 27. 5. 2024, zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je iz tajništva Sveta prejel odgovor, da je gradivo za 10. sejo objavljeno na spletni strani https://www.rtvslo.si/rtv/dokumenti/40/11042. Strokovna sodelavka Sveta je ustno pojasnila, da gradiva, ki jih prejmejo v tajništvo Sveta, predsednik Sveta pošlje v obravnavo komisijam. Komisije gradivo obravnavajo in pripravijo predloge sklepov za Svet, ki jih na seji z obrazložitvijo ustno predstavi predsednik določene komisije. Gradivo, ki ga obravnava komisija Sveta in zapisniki komisij, niso dodani h gradivu, ki ga obravnava Svet na svojih sejah. Svet ne sprejema sklepov o določenem gradivu, če ga prej ne obravnava komisija, zato se v okviru točke dnevnega reda »Predlogi in pobude varuhinje, finančnega in programskih odborov, komisij in članov sveta« obravnavajo samo tiste teme, ki jih na podlagi oblikovanih stališč komisij in odborov ustno predstavijo predsedniki komisij in odborov. Poročilo o poslovanju ni bilo del gradiva za sejo Sveta, ampak so bili svetniki na seji samo obveščeni o tem, da ga je Svet prejel. Zapisniki sej komisij vsebujejo zgolj sklepe in podatke o dnevnem redu, prisotnih, času seje. Zapisniki Sveta vsebujejo sklepe, prisotnost, dnevni red in kratek povzetek prestavitev na seji. Zapisniki Sveta so po sprejetju na seji javno objavljeni med gradivom za sejo https://www.rtvslo.si/rtv/upravljanje-in-nadzor/40/9958. Posnetki sej so javno objavljeni na spletni strani https://365.rtvslo.si/oddaja/svet-rtv-slovenija/173251616. Organ lahko odloča le v mejah postavljenega zahtevka, zato prosilcu ne more posredovati kaj drugega, kot je s svojo vlogo zahteval. Organ ne razpolaga z gradivom, ki naj bi bilo posredovano za 10. sejo Sveta, ki ni bilo na voljo ob sklicu objavljenega gradiva, kar je predmet zahteve prosilca, zato ga prosilcu ne more posredovati.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 18. 6. 2024 vložil pritožbo, v kateri navaja, da iz zahteve jasno izhaja, da je zahteval vse materiale, ki niso bili na voljo ob sklicu 10. seje Sveta. Torej je nedvoumno, da so predmet zahteve vsi materiali, s katerimi so bili člani Sveta seznanjeni (ali so jim bili na voljo). Predmet zahteve je bilo tudi poročilo o poslovanju v prvih treh mesecih, za katerega je bilo celo na sami seji povedano, da je na voljo članom na posebnem direktoriju.

IP je dne 12. 7. 2024 prejel dopis organa, št. 0901-24/2024/4 z dne 8. 7. 2024, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje.

Na podlagi poziva IP, št. 090-268/2024/2 z dne 18. 7. 2024, je organ IP dne 24. 7. 2024 posredoval elektronsko sporočilo, v katerem je navedel, da so bili ob sklicu 10. redne seje Sveta svetniki seznanjeni z Letnim poročilom Varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenije za leto 2023, Odzivnim poročilom RTV Slovenije na letno poročilo varuhinje in dvema dokumentoma zaupne narave, ki vsebujeta poslovne skrivnosti. Dodatno je organ pojasnil, da imajo člani sveta omogočen elektronski vpogled dokumentov, ki jih Svet obravnava na sejah in vseh dokumentov, ki jih posreduje vodstvo organa. Elektronskemu sporočilu je organ priložil tudi poročilo o poslovanju (januar – marec).

Pritožba je utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Pri pregledu izpodbijane odločbe je IP ugotovil, da je organ zahtevo prosilca za posredovanje celotnega gradiva za 10. sejo Sveta organa, ki ni bilo na voljo ob sklicu (zapisniki komisij, itd.) ter poročila o poslovanju v prvih treh mesecih, pavšalno zavrnil iz razloga, ker prosilcu ne more posredovati nekaj, kar ni predmet njegove zahteve oz. ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

Tekom pritožbenega postopka je IP s strani organa, dne 24. 7. 2024, prejel pojasnilo, s katerimi dokumenti so bili svetniki seznanjeni ob sklicu 10. redne seje Sveta organa, pri čemer je organ dodatno navedel, da imajo člani sveta omogočen tudi elektronski vpogled dokumentov, ki jih Svet obravnava na sejah in vseh dokumentov, ki jih posreduje vodstvo organa, brez konkretne opredelitve, kateri so ti dokumenti oz. ali so med njimi tudi dokumenti, ki se nanašajo na 10. sejo Sveta in ustrezajo zahtevi prosilca. V konkretnem primeru IP ugotavlja, da organ ni opravil ugotovitvenega postopka na način, da bi ugotavljal, ali razpolaga z zahtevanimi dokumenti oz. se organ v nobenem delu izpodbijane odločbe ni opredelil do tega, kateri so sploh tisti dokumenti, ki se nanašajo na 10. sejo Sveta, pa ob samem sklicu seje niso bili na voljo. IP prav tako ugotavlja, da je organ neupravičeno zavrnil dostop do poročila o poslovanju organa v prvih treh mesecih iz razloga, ker ta ni bil del gradiva za 10. sejo Sveta, ampak so bili svetniki na seji samo obveščeni o tem, da ga je Svet prejel - posledično ne gre za dokument, ki bi bil predmet zahteve prosilca. Organ je namreč v tem delu zahteve le-to obravnaval zelo ozko in jo vezal na t.i. prvi del zahteve, ki se nanaša na dokumente iz 10. seje Sveta, pri čemer IP ugotavlja, da iz drugega dela zahteve prosilca jasno izhaja, da gre za t.i. ločeno zahtevo, torej za zahtevo, ki ni vezana na 10. sejo Sveta – prosilec je v tem delu zahteve navedel le, da naj bi bilo poročilo naloženo na direktorjih članov Sveta.

Iz navedenega izhaja, da organ ni ugotavljal vseh dejstev, ki so pomembna za odločitev v predmetni zadevi, kar pomeni, da ni upošteval načel in določb ZUP. Ker je torej organ bistveno kršil pravila upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člen ZUP), je IP izpodbijano odločbo, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP, odpravil in vrnil zadevo organu v ponovno odločanje.

Vrnitev zadeve v ponovno odločanje IP utemeljuje tudi z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so del dokumentarnega gradiva organa, zato organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je z zahtevanimi dokumenti povezana, hkrati pa tudi, glede na to, da organ pozna širši vidik zadeve, povezane z zahtevanimi dokumenti, najlažje ugotovi, kateri dokumenti so predmet zahteve in v katerem delu predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.

V ponovljenem postopku je organ dolžan odločiti o poročilu poslovanja organa v prvih treh mesecih in izpeljati ugotovitveni postopek na način, da ugotovi, s katerimi dokumenti, ki se nanašajo na 10. sejo Sveta, razpolaga in ali so med njimi tudi taki, ki ob samem sklicu seje niso bili na voljo in posledično ustrezajo zahtevi prosilca ter so predmet presoje organa. Če bo organ ugotovil, da zahtevana dokumentacija vsebuje kakšno od izjem iz 5.a in 6. člena ZDIJZ, se bo moral konkretno opredeliti, za katero zakonsko izjemo od prostega dostopa gre in to tudi podrobno utemeljiti. V tem primeru bo moral organ presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo in na podlagi katere zakonske izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka, bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe. V izreku odločbe morajo biti jasno navedeni vsi dokumenti, ki so predmet presoje in v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen.

IP dodatno še pojasnjuje, da drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Vendar je ob tem treba upoštevati tudi določbo petega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ lahko prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopa v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno) in mu posreduje samo jasno/natančno napotilo, kje se zahtevana informacija nahaja in je prosto dostopna javnosti (npr. spletno povezavo)[1]. Navedeno pomeni, da če so informacije prosto dostopne na spletu, oz. v strokovni literaturi, prosilec nima več pravice od organa zahtevati, da mu posreduje fotokopijo ali prepis zahtevanih dokumentov, niti da mu omogoči vpogled vanje, saj zadostuje, da organ prosilca napoti na spletno stran oz. na prosto dostopno objavo, kjer se zahtevane informacije nahajajo.

Če je organu zahteva prosilca v kateremkoli delu nerazumljiva/nejasna oz. če organ iz same zahteve prosilca ne more razbrati, kateri konkretni dokumenti so predmet njegove zahteve, je organ v ponovljenem postopku prosilca dolžan pozvati na dopolnitev in mu hkrati pomagati pri konkretnejši opredelitvi zahteve. Drugi odstavek 18. člena ZDIJZ namreč zavezuje uradno osebo, ki je pri organu imenovana za posredovanje informacij javnega značaja, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudi ustrezno pomoč.

Na podlagi navedenega je IP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Glej npr. odločbo IP št. 090-332/2021