prosilec - RTV Slovenija

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ delno zavrnil dostop do zapisnikov finančnega in programskega odbora, zaradi izjeme varstva osebnih podatkov. IP je ugotovil, da  ni dvoma, da sta zahtevana zapisnika nastala v okviru opravljanja nalog in pristojnosti organa kot javnega zavoda, kar pomeni, da se je tudi razprava nanašala na tematiko, ki je v pristojnosti finančnega in programskega odbora, zato je bilo vprašanje, ali je organ upravičeno delno zavrnil dostop. Organ je prekril imena in priimke pri »ostali prisotni«. IP se z določitvijo organa ni strinjal, saj je ugotovil, da seji nista bili javni, zato so bile očitno tudi navedene osebe na seji v okviru opravljanja delovnega razmerja oziroma opravljanja javne funkcije, saj drugače ne bi smele biti prisotne, zato je podlaga za razkritje oziroma prost dostop do imen in priimkov ter njihove funkcije, prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je v tem delu zmotno uporabil materialno pravo, saj je opustil presojo z vidika prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki predstavlja zakonsko podlago za obdelavo zgoraj navedenih osebnih podatkov. Z vpogledom v vsebino razprav, je IP ugotovil, da gre v pretežnem delu dejansko za podajanje lastnih stališč oziroma mnenj in predlogov, ki predstavljajo varovano kategorijo in se lahko upravičeno varujejo, zlasti za to, ker osebna stališča niso imela neposrednih pravnih učinkov na pravice in obveznosti drugih oseb ali samega organa, in niso bila del nekega oblastnega akta (npr. odločbe). IP je dodal, da gre v obravnavanem primeru dejansko za preplet dveh izjem, in sicer varstva osebnih podatkov, kakor tudi izjeme notranjega delovanja organa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v okvir katere sodi prav varovanje notranjih stališč, razmišljanja, predlogov, mnenj, ipd., s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa. IP je torej sledil obrazložitvi organa ter dodatno ugotovil tudi obstoj izjeme notranjega delovanja organa, zato pritožba v tem delu ni bila utemeljena, z izjemo dela v zapisniku finančnega odbora, v katerem je bila podana vsebina sklepa, ki ni bil sprejet. Z utemeljitvijo, da zakon ne omejuje javnosti sklepov zgolj na sprejete sklepe, pomeni, da so javni vsi sklepi, o katerih je finančni odbor glasoval, tudi če ta kasneje ni bil sprejet. Ne nazadnje je s tem izraženo stališče finančnega odbora o določenem predlogu sklepa, kar je prav tako vselej javno. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-267/2024/4

Datum: 19. 8. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odstavka 252. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilec), z dne 18. 6. 2024, zoper odločbo z dne 11. 6. 2024, št. 0901-25/2024/2, RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 18. 6. 2024 se delno ugodi in se odločba RTV Slovenija z dne 11. 6. 2024, št. 0901-25/2024/2 v zavrnilnem delu delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati še naslednje informacije, in sicer:

-       v dokumentu »Zapisnik 1. izredne seje FO -15.4. 2024.pdf« posreduje še imena in priimke ter funkcije pri »ostali prisotni« na prvi strani ter na drugi strani zapisnika, vsebino tretjega odstavka, šteto od spodaj in tudi vrstico pred tem odstavkom;

-       v dokumentu »240424 - PO INV Z - 7. seja.docx« (Zapisnik 7. redne seje Programskega odbora za problematiko programskih vsebin za invalide, ki je bila dne 24. 4. 2024) posreduje še imena in priimke pri »ostali prisotni« na prvi strani.

2. V preostalem delu se pritožba zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ naslovil elektronsko sporočilo z dne 17. 5. 2024, v katerem je navedel, da v skladu ZDIJZ prosi, da se mu na elektronski naslov posreduje vseh za 11. redno seja Sveta RTV posredovane materiale s predlogi in pobude varuhinje, finančnega in programskih odborov, komisij in članov in zapisnike finančnega odbora in programskih odborov od 1. 4. 2024 dalje.

Organ je o zahtevi prosilca odločil odločbo z dne 11. 6. 2024, št. 0901-25/2024/2, s katero je v prvi točki izreka dovolil dostop do gradiv za 11. sejo Sveta tako, da se mu posreduje napotilo, kje se informacija nahaja. V drugi točki izreka je dovolil dostop do predlogov in pobud varuhinje, finančnega in programskih odborov, komisij in članov tako, da se mu posreduje napotilo, kje se informacija nahaja. V tretji točki izreka odločbe je delno zavrnil dostop do zapisnikov finančnega odbora in programskih odborov od 1.4.2024 dalje, tako da se:

a)         v dokumentu »Zapisnik 1. izredne seje FO -15.4. 2024.pdf se prekrije:

-       1. stran: besedilo v 5. vrstici za dvopičjem

-       2. stran: besedilo 1 do 8 odstavka pod naslovom Ad 2

-       3. stran: drugi odstavek

b)         v dokumentu »240424 - PO INV Z - 7. seja.docx« se prekrije:

-       1. stran - besedilo v 7. vrstici za dvopičjem

-       2. stran - besedilo pod Ad2

-       3. stran: prvi in četrti do deveti odstavek

-       4. stran: peti odstavek

-       5. stran: prvi in četrti odstavek

V preostalem delu je dostop do dokumentov dovolil. Odločil je še, da posebni stroški niso nastali.

V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca ter navedel, da je iz sklica za 11. sejo Sveta RTV, ki je javno objavljen na spletni strani https://www.rtvslo.si/rtv/dokumenti/40/11073 razvidno, da so člani potrjevali zapisnik 10. redne seje, obravnavali tekoča obvestila uprave, predloge in pobude varuhinje, finančnega odbora in programskih odborov, komisij in članov sveta in točka razno. Strokovna sodelavka Sveta je pojasnila, da so kot gradivo za sejo Sveta člani prejeli sklic. V zvezi s potrjevanjem zapisnika je pojasnila, da so vsi zapisniki, ki jih Svet potrdi, priloženi v mapo za gradivo določene seje, zato so javno dostopni. Glede na določbe ZDIJZ postane zapisnik kolegijskega organa informacija javnega značaja šele po potrditvi, pred potrditvijo pa za zapisnik velja prvi odstavek 4. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, ki določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, štejejo podatki v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je v skladu z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje. Zapisnik 10. seje Sveta, o katerem so o potrditvi člani glasovali na 11. seji, v času seje še ni bil potrjen. Zapisnik je torej pred potrditvijo (ki se izvede na naslednji seji) mogoče opredeliti kot dokument v postopku nastajanja, ki je še predmet posvetovanja in vsebinsko še ni zaključen. Organ je ugotovil, da je v času odločanja o zahtevku prosilca dokument že javno dostopen na spletni strani Sveta RTV pod naslovom »Seje«, v mapi; »10. redna seja, 24. 4. 2024« https://www.rtvslo.si/rtv/dokumenti/40/11073 .

Za točko dnevnega reda, ki obravnava tekoča obvestila uprave, predloge in pobude varuhinje, finančnega odbora in programskih odborov, komisij in članov sveta, je strokovna sodelavka Sveta pojasnila, da člani ne prejmejo gradiva. Uprava, varuhinja, predsedniki odborov in komisij na seji podajo svoja poročila ustno in v sprejem članom Sveta ustno predlagajo morebitni sklep, ki so ga sprejeli na sejah svojih matičnih odborov ali komisij. Varuhinja svoja mesečna in letna poročila javno objavi na spletni strani https://www.rtvslo.si/varuh/porocila . V mesečna in letna poročila so vključena vsa njena priporočila, predlogi in pobude, ki jih lahko vsakdo z iskalnikom prek uporabe ključnih besed sam poišče. Organ na spletni strani rtvslo.si javno objavi sprejete sklepe in stališča FO. Dostopno na: https://www.rtvslo.si/rtv/kdo-smo/nadzor-in-soupravljanje/financni-odbor . Organ na spletni strani rtvslo.si javno objavi sprejete sklepe programskih odborov. Dostopno na: https://www.rtvslo.si/rtv/kdo-smo/nadzor-in-soupravljanje/programski-odbori . 

Avdiovizualni posnetek 10. seje Sveta RTV je javno dostopen na spletni strani: https://365.rtvslo.si/arhiv/svet-rtv-slovenija/175040228, zato se vsakdo lahko seznani s predlogi, ki so jih predsedniki odborov in komisij podali v sprejem članom Sveta. Sprejeti sklepi sveta so javno dostopni.

Organ je zato odločil, da prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali javno dostopna na kakšen drug način (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), ampak mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja (5. odstavek 6. člena ZDIJZ).

V zvezi z zahtevo prosilca, ki se nanaša na zapisnike finančnega odbora in programskih odborov od 1.4.2024 dalje, je pooblaščenka organa prejela dva dokumenta v elektronski obliki:

-       Zapisnik 1. izredne seje FO -15.4.2024.pdf

-       240424 - PO INV Z - 7. seja.docx

Organ je v nadaljevanju navedel, da je na podlagi 1. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (dalje ZRTVS-1) javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena ter se ob tem skliceval na 3. člen omenjenega zakona. Organ je v okviru izvajanja javne službe iz ZRTVS-1 zavezanec po ZDIJZ. Organ je pri vsebinskem pregledu dokumenta »Zapisnik 1. izredne seje FO - 15. 4. 2024.pdf« ugotovil, da vsebuje zapisnik 1. izredne seje finančnega odbora RTV Slovenija (v nadaljevanju FO). Vsebinski pregled dokumenta »240424 - PO INV Z - 7, seja.docx« je pokazal, da dokument vsebuje Zapisnik 7. redne seje Programskega odbora za problematiko programskih vsebin za invalide z dne 24. 4. 2024 (v nadaljevanju Zapisnik). Zapisnik je bil potrjen 21.5.2024 na 8. redni seji PO. Organ je ugotovil, da dokumenta izpolnjujeta kriterije informacije javnega značaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ ter da sta povezana z javnopravnim področjem organa in porabo javnih sredstev. Organ se je v nadaljevanju skliceval na 27. člen ZRTVS-1, ki določa naloge FO in njegove pristojnosti. V tej zvezi je zaključil, da iz 16. in 27. člena ZRTVS-1 izhaja, da finančni odbor nima pristojnosti odločanja, temveč je posvetovalni organ Sveta RTV. Po 28. členu ZRTVS-1 je poslovanje RTV Slovenija javno. Člen določa, da se javno objavijo sklepi in stališča finančnega odbora. Poslovnik FO z dne 12.9.2023 v 3. odst.. 8. člena določa, da razprava na seji ni javna, sklepi finančnega odbora pa so javni. Članice finančnega odbora in vsi prisotni na seji so dolžni varovati tiste podatke zaupne narave, ki so definirani kot zaupni. Programski odbor za problematiko programskih vsebin za invalide(v nadaljevanju PO) imenuje Svet RTV (12, alineja 1. odst. 16. člena ZRTVS-1). Organ se je skliceval na 3. in 4. odstavek 24. člena ZRTVS-1, v katerem so opredeljene naloge PO in njegove pristojnosti ter pri vsebinskem pregledu dokumenta »Zapisnik 1. izredne seje FO -15.4. 2024.pdf« in »240424 - PO INV Z - 7. seja.docx« ugotovil, da poleg podatkov o seji, prisotnih in odsotnih članih in sprejetih sklepih vsebuje povzetke razprav, ki so potekale ob točkah dnevnega reda. V nadaljevanju se je organ skliceval na Splošno uredbo o varstvu podatkov. Glede na 28. člen ZRTVS-1 je zakonska podlaga za javnost delovanja FO dana zgolj v delu, ki se nanaša na javno objavo sklepov in stališč FO, ne pa tudi na sejo FO. Zapisniki »Zapisnik 1. izredne seje FO - 15. 4.2024.pdf«, ki vsebuje izjave razpravljavcev vsebuje podatke o določenem ali določljivem posamezniku. Osebni podatki se lahko obdelujejo, torej tudi razkrivajo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, za javni sektor določa zakon. Glede na to, da so javni le sklepi, ki jih sprejme FO in stališča, s katerimi se seznanijo, organ ocenjuje, da bi obdelava vseh podatkov iz zapisnikov sej presegla dovoljen obseg obdelave po ZVOP-2. Podatki, ki se nanašajo na osebe, se morajo po načelu najmanjšega obsega obdelovati ustrezno, relevantno in omejeno na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Svet RTV Slovenija na podlagi 16. člena potrjuje predloge ali predhodna mnenja FO. Javnost se lahko seznani s sklepi in stališči FO na sejah Sveta RTV, ki so javne na podlagi 2. odst. 28. člena ZRTVS-1. Sprejeti sklepi FO RTV Slovenija so javno dostopni na spletni strani https://www.rtvslo.si/rtv/kdo-smo/nadzor-in-

soupravljanje/financni-odbor. ZRTVS-1 ne določa, da so seje PO javne, PO pa tudi nima sprejetega lastnega poslovnika, v katerem, bi bilo določeno o javnosti sej. Po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ je ugotovil, da zapisniki sej FO in PO vsebujejo podatke o določenem ali določljivem posamezniku, ki izhajajo iz razprav. Ocenil je, da zapisana razprava razpravljavcev v zapisniku predstavljajo varovane osebne podatke, njihov odnos do obravnavane tematike, osebne poglede in izjave. Stališče posameznika, izraženo na seji kolegijskega organa, organa ne zavezuje. Razprava, ki je bila podlaga za sprejem sklepa, prestavlja skupek osebnih mnenj razpravljavcev, ki, glede na to, da seje FO in PO odborov niso javne, organa v ničemer ne zavezujejo. Razkritje razprave ni neobhodno potrebno za transparentnost delovanja FO in PO, saj člani sprejmejo odgovornost za sprejem končne odločitve, to je skupno sprejetega stališča ali sklepa FO in PO. Organ je ocenil, da za razkritje razprave na sejah FO in PO ni zakonske podlage, zato je odločil, da se dostop do teh podatkov zavrne. Ugotovil je, da predmetni dokumenti vsebujejo v glavi podatke o izvedbi seje, prisotne in odsotne člane PO ter ostale prisotne. Organ je na podlagi 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil dostop do imen in priimkov ostalih vabljenih prisotnih na seji, ki pri končni odločitvi, ki jo sprejme odbor, ne sodelujejo, saj za razkritje teh podatkov ni našel zakonske podlage. Organ je na podlagi 7. člena ZDIJZ in v skladu z 19. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja odločil, da je delni dostop v obravnavanem primeru mogoč, zato je prosilcu omogočil delni dostop do dokumentov, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Prekriti podatki sodijo med izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj za obdelavo teh podatkov v javnem sektorju organ ni našel ustrezne zakonske podlage, zato bi razkritje le-teh pomenilo kršitev ZVOP-2. Organ je na podlagi 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil dostop do osebnih podatkov ostalih prisotnih na seji, saj za razkritje teh podatkov ni našel zakonske podlage. V preostalem delu je dostop do dokumentov dovolil.

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 18. 6. 2024, v kateri je povzel svojo zahtevo in navedel, da je organ spregledal zahtevo za »posredovane materiale s predlogi komisij in članov«. Zahteva, da organ dopolni svojo odločbo oziroma posreduje tudi gradiva komisij Sveta RTV. Prosilec nadalje ugotavlja, da je organ pri posredovanju zapisnika Programskega odbora za problematiko programskih vsebin za invalide in zapisnika Finančnega odbora, odredil, da naj se zakrije vse razen prisotnih članov odbora, dnevnega reda in sklepov (ki so sicer javno objavljeni). Prosilec se ne strinja, da bi povzetek razprave posameznikov v zakonsko opredeljenem organu, ki ima zakonsko določene pomembne naloge, lahko šteli kot »varovane osebne podatke«, kot v obrazložitvi navaja organ. Gre za to, da je delovanje RTV javno. Prosilec se ne strinja z obrazložitvijo organa in navaja, da organ ne pove, kdo je bil za predlagani sklep, kdo je glasoval za sprejeti sklep. Tako se popolnoma nič ne ve, kako so posamezniki skušali argumentirati svoje, morda od sprejetega sklepa drugačno stališče. Kar je bistveno, če pride do ugotavljanja odgovornosti za morebitne škodljive sklepe. Enako velja tudi, če ne še bolj za uradne predstavnike vodstva RTV, ki bi lahko morda podajali napačne ali zavajajoče informacije. Zaradi tega prosilec zahteva odpravo izpodbijane odločbe pod točko 3.

IP je dne 12. 7. 2024 prejel dopis organa z dne 8. 7. 2024, s katerim je odstopil pritožbo prosilca v reševanje IP. Ob tem je ugotovil, da je pritožba prosilca pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo organa v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru so sporna naslednja vprašanja, do katerih se bo IP opredelil v nadaljevanju, in sicer:

-       ali je organ odločil o celotni zahtevi prosilca, in sicer glede »posredovanih materialov s predlogi komisij in članov«,

-       ali je organ utemeljeno delno zavrnil dostop do Zapisnika 1. izredne seje finančnega odbora RTV Slovenija z dne 15. 4. 2024 in Zapisnika 7. redne seje Programskega odbora za problematiko programskih vsebin za invalide z dne 24. 4. 2024.

1. Glede »posredovanih materialov s predlogi komisij in članov«

IP ugotavlja, da je organ v prvi in drugi točki izreka izpodbijane odločbe presojal dostop do gradiv za 11. sejo Sveta ter dostop do predlogov in pobud varuhinje, finančnega in programskih odborov, komisij in članov. Ugotovil je, da so dokumenti prosto dostopni, zato je prosilcu dal zgolj napotilo. Kljub temu prosilec v pritožbi vztraja, da organ ni odločil o njegovi celotni zahtevi, oziroma da naj mu organ posreduje gradiva komisij Sveta RTV. IP je zato z dopisom z dne 17. 7. 2024, št. 090-267/2024/2 pozval organ, da se opredeli do navedb prosilca, ali z navedenim dokumentom razpolaga in če je odgovor pritrdilen, zakaj ga ni posredoval prosilcu. Organ je dne 23. 7. 2024 predložil IP odgovor tajništva sveta, v katerem je navedeno, »da je iz pritožbe mogoče sklepati, da prosilec prosi za material s predlogi komisij in članov. Tajništvo sveta ni seznanjeno s podatkom, da bi material oziroma gradivo s predlogi komisij in članov obstajal. Vsak dnevni red rednih sej Sveta RTV Slovenija vsebuje točko Predlogi in pobude varuhinje, finančnega in programskih odborov, komisij in članov sveta, v okviru katere predsedniki komisij ustno poročajo o poteku sej komisij in o morebitnih predlogih Svetu, ki so bili na seji komisije sprejeti v obliki sklepa. Predlog sklepa je ustno predstavljen na javni seji in ni dodan kot gradivo za sejo. Če prosilec prosi za kakršnokoli drugo gradivo, pa prijazno prosi za točno navedbo dokumenta oziroma gradiva«.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da organ kot predmeta zahteve ni prepoznal nobenih drugih dokumentov, kot tistih, do katerih je prosilcu dal napotilo v prvi in drugi točki izreka izpodbijane odločbe, pri čemer pa IP ne vidi utemeljenega razloga, da odločitvi organa v tem delu ne bi sledil, saj je organ pojasnil način dela, ki je v tem delu usten, kar pomeni, da dokumentov v tem smisli ni, zato kriterij materializirane oblike ni podan. V kolikor je imel prosilec v mislih kakšne konkretne dokumente, pa bi jih moral bolje opredeliti, da bi se lahko organ do tega opredelil. Vsekakor pa lahko prosilec vselej vloži novo zahtevo po ZDIJZ in bolj jasno definira zahtevane informacije. IP ob tem dodaja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa, niti v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga še s katerimi drugimi dokumenti, kot tistimi, ki jih je prosilcu že posredoval oziroma mu dal napotilo, kje se nahajajo. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Poleg tega pa prosilec v pritožbi tudi ne navaja nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazale na to, da organ razpolaga še s katerimi drugimi dokumenti (kot s tistimi, do katerih mu je posredoval napotilo), vendar jih prosilcu ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP). Pritožba prosilca je zato v tem delu neutemeljena.

2. Glede izjeme varstva osebnih podatkov in notranjega delovanja organa

Organ se je pri delni zavrnitvi dostopa skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov, z utemeljitvijo, da razprava na sejah predstavlja skupek osebnih mnenj razpravljavcev, njihov odnos do obravnavane tematike, osebne poglede in izjave, za kar organ nima zakonske podlage za razkritje oziroma prost dostop. Po drugi strani pa prosilec zatrjuje, da gre za javni zavod, katerega delovanje mora biti javno. Glede na to, da ni dvoma, da sta zahtevana zapisnika nastala v okviru opravljanja nalog in pristojnosti organa kot javnega zavoda, pomeni, da se je tudi razprava nanašala na tematiko, ki je v pristojnosti finančnega in programskega odbora, zato se postavlja vprašanje, ali je organ upravičeno delno zavrnil dostop.

IP je vpogledal v zapisnika, ki sta predmet presoje in ugotavlja, kot sledi:

2. 1 Zapisnik 1. izredne seje finančnega odbora RTV Slovenija, ki je bila dne 15. 4. 2024 

Organ je prekril imena in priimke pri »ostali prisotni«. IP se z določitvijo organa ne strinja. Glede na to, da v osnovi seja ni javna, so bile očitno tudi navedene osebe na seji v okviru opravljanja delovnega razmerja oziroma opravljanja javne funkcije, saj drugače ne bi smele biti prisotne, zato je podlaga za razkritje oziroma prost dostop do imen in priimkov ter njihove funkcije, prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Sama okoliščina, na katero se je skliceval organ, da »ostali prisotni« ne sodelujejo pri končni odločitvi, ki jo sprejme odbor, ne vpliva na dejstvo, da so bile osebe prisotne zaradi svoje funkcije, zato je organ v tem delu zmotno uporabil materialno pravo, saj je opustil presojo z vidika prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki predstavlja zakonsko podlago za obdelavo zgoraj navedenih osebnih podatkov. Organ je torej dolžan prosilcu posredovati tudi imena in priimke ter funkcijo pri »ostali prisotni«, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.  

Organ je nadalje prekril celotno razpravo pod točko AD2. Z vpogledom v samo vsebino razprave IP ugotavlja, da gre v pretežnem delu dejansko za podajanje lastnih stališč oziroma mnenj in predlogov, ki predstavljajo varovano kategorijo in se lahko upravičeno varujejo, zlasti za to, ker osebna stališča niso imela neposrednih pravnih učinkov na pravice in obveznosti drugih oseb ali samega organa, in niso bila del nekega oblastnega akta (npr. odločbe).

IP ob tem dodaja, da gre v obravnavanem primeru dejansko za preplet dveh izjem, in sicer varstva osebnih podatkov, kakor tudi izjeme notranjega delovanja organa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v okvir katere sodi prav varovanje notranjih stališč, razmišljanja, predlogov, mnenj, ipd., s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa.

Glede vprašanja izpolnjevanja prvega kriterija za obstoj navedene izjeme, to je, ali gre v konkretnem primeru za dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa, IP ugotavlja, da je ta pogoj izpolnjen. Zahtevan zapisnik je namreč nastal v okviru seje finančnega odbora, ki ni javna in na kateri so razreševali vprašanje iz njegove pristojnosti. To pomeni, da zapisnik vsebuje informacije, o čem je odbor razpravljal in kakšne odločitve je sprejel, glede na svoje pristojnosti. Takšna narava dokumenta (že po svojem nazivu) nesporno nakazuje na dejstvo, da je povezan z notranjim, internim delovanjem organa, saj kot je poudaril že organ, je finančni odbor posvetovalni organ in nima pristojnosti odločanja. Kot že navedeno zgoraj, je IP z vpogledom v zahtevan zapisnik ugotovil, da v določenem delu vsebuje tudi razpravo oz. osebna stališča, mnenja razpravljavcev na seji, kar je seveda povsem pričakovano, saj je za kritično in učinkovito delo finančnega odbora pomembno, da sodelujoči neobremenjeno, kritično in brez zadržkov, izražajo svoje mnenje, na odprti platformi. Iz navedenega razloga je po oceni IP v tem delu zahtevanega zapisnika izpolnjen tudi drugi pogoj za obstoj izjeme notranjega delovanja, to je, da bi z razkritjem nastale motnje pri delovanju organa. Te bi se odražale v tem, da bi bilo delo finančnega odbora in posledično organa zaradi okrnjene razprave slabše, ogrozilo bi kritično inovativno in ustvarjalno delo organa, argumenti in stališča bi bila zadržana, kar bi posledično vplivalo tudi na strokovnost in kakovost odločanja organa pri sprejemanju odločitev.

Ne glede na navedeno pa, kot je poudaril že organ, finančni odbor nima pristojnosti odločanja, so pa vselej javni sklepi in stališča finančnega odbora (prvi odst. 28. člena ZRTVS-1). Ker zakon ne omejuje javnosti sklepov zgolj na sprejete sklepe, pomeni, da so javni vsi sklepi, o katerih je finančni odbor glasoval, tudi če ta kasneje ni bil sprejet. Ne nazadnje je s tem izraženo stališče finančnega odbora o določenem predlogu sklepa, kar je prav tako vselej javno. IP tako ugotavlja, da zahtevani zapisnik ne vsebuje zgolj notranjega »razmišljanja« (»opinion«), ampak tudi dejstva (»facts«), ki so izražena v predlogu sklepa in s čimer mora biti javnost seznanjena, že na podlagi področne zakonodaje, poleg tega pa v tem delu ni mogoče slediti organu, da gre za osebna mnenja razpravljavcev, zato nobena od zgoraj navedenih izjem ni podana. IP je zato odločil, da mora organ prosilcu omogočiti še dostop do predloga sklepa, o katerem je bilo glasovano, in sicer na drugi strani zapisnika, vsebino tretjega odstavka, šteto od spodaj in tudi vrstico pred tem odstavkom, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu zapisnika je IP sledil obrazložitvi organa ter dodatno ugotovil tudi obstoj izjeme notranjega delovanja organa, zato pritožba v preostalem delu ni utemeljena in jo je treba zavrniti.

2.2 Zapisnik 7. redne seje Programskega odbora za problematiko programskih vsebin za invalide, ki je bila dne 24. 4. 2024

Organ je prekril imena in priimke pri »ostali prisotni«. IP se z določitvijo organa ne strinja. Programski odbor za problematiko programskih vsebin za invalide je imenovan s strani Sveta RTV, kar pomeni, da deluje znotraj organa. Kot je navedel že organ, ZRTVS-1 posebej ne ureja javnosti delovanja omenjenega odbora in pri tem zaključil, da seje niso javne. Ob tej predpostavki, da seja ni bila javna, so bile očitno tudi navedene osebe na seji prisotne v okviru opravljanja delovnega razmerja oziroma opravljanja javne funkcije, saj drugače ne bi smele biti prisotne, zato je podlaga za razkritje oziroma prost dostop do imen in priimkov, prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Sama okoliščina, na katero se je skliceval organ, da »ostali prisotni« ne sodelujejo pri končni odločitvi, ki jo sprejme odbor, ne vpliva na dejstvo, da so bile osebe prisotne zaradi svoje funkcije, zato je organ v tem delu zmotno uporabil materialno pravo, saj je opustil presojo z vidika prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki predstavlja zakonsko podlago za obdelavo zgoraj navedenih osebnih podatkov. Organ je torej dolžan prosilcu posredovati tudi imena in priimke pri »ostali prisotni«, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe

Organ je nadalje prekril vsebino razprav pri točki AD2, AD3, AD4, AD5 in AD 6, vselej pa omogočil dostop do vsebine sprejetih sklepov, ki so bili sprejeti soglasno, torej ni posameznih glasov. Z vpogledom v samo vsebino razprav pri posameznih točkah IP ugotavlja, da gre dejansko za podajanje lastnih stališč oziroma mnenj in predlogov, ki predstavljajo varovano kategorijo in se lahko upravičeno varujejo, zlasti za to, ker enako kot zgoraj pri seji finančnega odbora, osebna stališča niso imela neposrednih pravnih učinkov na pravice in obveznosti drugih oseb ali samega organa, in niso bila del nekega oblastnega akta (npr. odločbe). Programski odbor za problematiko programskih vsebin za invalide na zven deluje tako, da lahko daje pobude in predloge organom javnega zavoda, ki so jih dolžni obravnavati ter se do njih opredeliti. Zato je organ prosilcu tudi omogočil dostop do sprejetih sklepov.

Enako kot pri zapisniku finančnega odbora, je IP tudi pri vsebini razprav programskega odbora za problematiko programskih vsebin za invalide, ugotovil, da gre za preplet dveh izjem, in sicer varstva osebnih podatkov, kakor tudi izjeme notranjega delovanja organa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v okvir katere sodi prav varovanje notranjih stališč, razmišljanja, predlogov, mnenj, ipd., s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa. Tudi navedeni zapisnik v okviru razprave nedvomno predstavlja dokument, ki je nastal za notranjo rabo, z namenom sprejetja predlogov, ki so v pristojnosti odbora. Prav tako pa je izpolnjen tudi drugi pogoj, da bi razkritje razprave, torej izražena stališča ali mnenja, povzročile motnje pri delovanju organa, saj bi ogrozilo oziroma bistveno vplivalo na svobodno in odkrito izražanje stališč, namenjenih interni rabi znotraj odbora. Ob razkritju razprav se sodelujoči ne bi več želeli javno izpostavljati, posledično pa bi bila razprava bolj splošna, kar bi vplivalo na kakovost delovanja omenjenega odbora in posledično tudi na samo delovanje organa. Takšna je tudi sodna praksa[1] v primerljivi zadevi, kjer so sodelujoči prav tako razpravljali o temi v okviru opravljanja svoje funkcije, pa je sodišče zavzelo jasno stališče, da je podana izjema notranjega delovanja organa. IP je torej v tem delu sledil obrazložitvi organa ter dodatno ugotovil tudi obstoj izjeme notranjega delovanja organa, zato pritožba v preostalem delu ni utemeljena in jo je treba zavrniti.

3. Zaključek

IP je na podlagi navedenega ugotovil, da je organ na prvi stopnji zmotno presojal dokaze in iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja ter napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v zavrnilnem delu delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu posredovati informacije, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Sodbi Upravnega sodišča št. IU 1594/2016-15 z dne 28. 11. 2018 in št. IU 896/2015-8 z dne 11. 4. 2016