prosilec - RTV Slovenija
+ -Številka: 090-178/2023
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je v svoji zahtevi od organa med drugim zahteval določene dopise, ki jih je vodstvo RTV prejelo od Sveta delavcev glede predlogov za izdajo mnenja, organ pa je njegovo zahtevo v tem delu zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga. IP po preučitvi dokumentov konkretne zadeve ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi dokumenti, ni razpolagal. Organ je ob odstopu pritožbe pojasnil, da spornih dokumentov v tajništvu generalnega direktorja ne najdejo, podal pa je tudi pojasnilo glede podaje odgovorov sindikata, prosilec pa je v pritožbi pavšalno navajal, da ve, da je Svet delavcev posredoval odgovor v zakonitem roku in da je generalni direktor ta dokument prejel. IP je tako ugotovil, da organ, v času izdaje izpodbijane odločbe, z zahtevanimi dokumenti ni razpolagal, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je pritožbo prosilca zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-178/2023/2
Datum: 23. 6. 2023
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 8. 6. 2023, zoper odločbo RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 0901-49/2022/2, z dne 1. 6. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilca z dne 8. 6. 2023 zoper odločbo RTV Slovenija, št. 0901-49/2022/2, z dne 1. 6. 2023, se zavrne.
2. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.
Obrazložitev:
Prosilec je z zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja z dne 2. 11. 2022 zahteval:
1. veljavni Akt o sistemizaciji delovnih mest na RTV Slovenija z vsemi dodatki (aneksi), morebitni uradni čistopis in prilogo (med njimi tudi Katalog delovnih mest),
2. dopis Svetu delavcev in sindikatom generalnega direktorja januarja 2021 s prošnjo za izdajo mnenja o Predlogu besedila Akta o sistemizaciji delovnih mest s Katalogom delovnih mest po organizacijski enoti,
3. dopis Svetu delavcev generalnega direktorja Andrej Grah Whatmough maja ali junija 2021 s prošnjo za izdajo mnenja o Predlogu besedila Akta o sistemizaciji delovnih mest s Katalogom delovnih mest po organizacijski enoti,
4. dopise, ki jih je vodstvo RTV prejelo od Sveta delavcev v zvezi z dopisom … in Andreja Graha Whatmougha glede predlogov za izdajo mnenja,
5. dopise z enako prošnjo, naslovljeno na SDRS in SKUU ter koordinacijo sindikatov novinarjev.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 0901-49/2022/2, z dne 1. 6. 2023, s katero je zahtevo prosilca glede 4. in 5. točke zahteve zavrnil, glede 1., 2. in 3. točke zahteve za dostop do informacij javnega značaja pa je prosilcu ugodil in mu poslal zahtevane dokumente. Organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je bil prosilec glede predlogov za izdajo mnenja (točka 4. in 5. iz zahteve) obveščen, da v tajništvu generalnega direktorja odgovorov Sveta delavcev in sindikatov na prošnjo za izdajo mnenja niso našli. Dalje iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je v.d. generalnega direktorja organa na zaprosilo informacijske pooblaščenke dne 1. 6. 2023 dodatno pojasnil, da imajo reprezentativni sindikati pravico (in ne dolžnosti), da v zakonskem roku odgovorijo na vse predloge splošnih aktov in njihovih sprememb. V.d. generalnega direktorja se ne spominja, da bi prejel kakšen odgovor katerega od sindikatov. Svet delavcev ima dolžnost skupnega posvetovanja in po njegovem spominu se je skupno posvetovanje začelo, ne pa zaključilo, saj se je zaključil mandat, vmes pa so posegle tudi volitve oziroma razveljavitev volitev v SD, opravljenih septembra 2021. Glede morebitnih odgovorov, prejetih v času pred njegovim mandatom, pa tajništvo generalnega direktorja dokumentov (če obstajajo) ne najde. Organ dalje povzema definicijo informacije javnega značaja po ZDIJZ in zaključuje, da mora biti za obstoj informacije javnega značaja izpolnjen kriterij materializirane oblike. Glede na to, da organ z zahtevanimi dopisi, ki jih je vodstvo RTV prejelo od Sveta delavcev in sindikatov v zvezi z dopisom … in Andreja Graha Whatmougha, glede predlogov za izdajo mnenja (4. in 5. točka zahteve), ne razpolaga, zahtevana informacija ne izpolnjuje kriterija materializirane oblike po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, zato se prosilčeva zahteva v tem delu zavrne.
Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 8. 6. 2023, organ pa izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 12. 6. 2023, odstopil v odločanje IP.
Prosilec v pritožbi navaja, da glede 5. točke iz zahteve sprejema dejstvo, da je možno, da noben od sindikatov ni posredoval pisnega mnenja v zakonitem roku in je to v bistvu tudi odgovor. Pritožuje pa se glede 4. točke zahteve, ker slučajno ve, da je Svet delavcev generalnemu direktorju posredoval odgovor v zakonitem roku in gre po njegovem mnenju za zavestno nagajanje. Zahteva, da se v tajništvu preveri delovodnik in ta dopis najde, pri čemer je prepričan, da jim bo pomagalo tajništvo Sveta delavcev. Vsaj tam je prepričan, da imajo ta sklep, ki ga je sprejel Svet delavcev in posledično dopis, ki je bil posredovan še precej preden se je zaključil mandat Sveta delavcev. Torej se generalni direktor slabo spomni, oziroma bi z malo napora to preveril, kajti zapisnik Sveta delavcev vedno dobi tudi generalni direktor. To se je dogajalo junija ali julija 2021 in ne šele septembra, kot je generalni direktor zagotovil pooblaščenki. Končno pa prosilec še navaja, da je bila odločba izdana šest mesecev po zaprosilu, kar je nedopustno in podaja mnenje glede dela Andreja Graha Whatmougha.
Pritožba ni utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Kot je razvidno iz pritožbe, prosilec izpodbija odločitev organa glede zavrnitve njegove zahteve pod 4. točko zahteve (dopisi, ki jih je vodstvo RTV prejelo od Sveta delavcev v zvezi z dopisom Igorja Kadunca in Andreja Graha Whatmougha glede predlogov za izdajo mnenja).
IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.
Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo.
Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.
Po pregledu spisovne dokumentacije IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi dokumenti, ni razpolagal Kot je razvidno iz odgovorov v.d generalnega direktorja pooblaščenki organa za dostop do informacij javnega značaja, je v.d. generalnega direktorja zatrdil, da spornih dokumentov v tajništvu generalnega direktorja ne najdejo, podal pa je tudi pojasnilo glede podaje odgovorov sindikata in da se sam ne spomni, da bi kak odgovor prejeli. Prosilec pa v pritožbi pavšalno navaja, da ve, da je Svet delavcev posredoval odgovor v zakonitem roku in da je generalni direktor ta dokument prejel. IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z dopisi, ki jih je vodstvo RTV prejelo od Sveta delavcev v zvezi z dopisom … in Andreja Graha Whatmougha glede predlogov za izdajo mnenja, razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP). Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ, v času izdaje izpodbijane odločbe, z zahtevanimi dokumenti ni razpolagal, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.
Ob tem IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve, in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.
Glede zatrjevanih postopkovnih kršitev, ki jih očita prosilec organu, ker organ odločbe ni izdal v zakonskem roku, IP ugotavlja, da je organ s tem sicer kršil zakon, s čimer so bile v postopku pomanjkljivosti, ki pa niso bile bistvene. Ob tem IP še pojasnjuje, da lahko prosilec, če organ ne odloči o zahtevi v roku 20 delovni dni (23. člen ZDIJZ), pri IP vloži pritožbo zaradi molka organa. IP ugotavlja, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbo prosilca, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka