prosilec - RTV Slovenija

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval tri javno mnenjske raziskave, dve v zvezi z zadovoljstvom s programi RTV in eno v zvezi z RTV prispevkom. Glede dela zahteve, ki se je nanašal na raziskavo o RTV prispevku iz leta 2018-2019 je organ zahtevo zavrnil, ker z dokumentom ne razpolaga, dostop do preostalih dveh pa je zaradi varstva avtorske pravice ugodil z vpogledom, pri čemer je zavrnil dostop do podatkov iz teh dokumentov, ki se nanašajo na druge izdajatelje medijev, ki niso zavezanci po ZDIJZ, zato ker te podatki ne izvirajo iz delovnega področja organa in ne izpolnjujejo pogoja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. V pritožbenem postopku je bilo popolnoma ugotovljeno dejansko stanje, in sicer da organ z dokumentom »Podatki iz raziskave o RTV prispevku, maj 2019« razpolaga. Glede Raziskovalnih poročil 2020 in 2021 je IP ugotovil, da se je organ neutemeljeno skliceval na to, da v delu ne sodita v njegovo delovno področje in tako napačno uporabil materialno pravo, tj. 4. člen ZDIJZ. Glede načina dostopa pa je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ napačno uporabil drugi odstavek 25. člena ZDIJZ, saj iz volje avtorja izhaja, da zaradi varstva avtorskih pravic ne omejuje dostopa do vseh treh raziskav »Podatki iz raziskave o RTV prispevku, maj 2019« in Raziskovalnih poročil 2020 in 2021 z vpogledom, zato je IP organu naložil, da omogoči dostop na način, da se zahtevani dokumenti prosilcu posredujejo.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-177/2023/14

Datum: 17. 8. 2023

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 251. in 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …, (v nadaljevanju prosilec), z dne 8. 6. 2023, zoper odločbo št. 0901-42/2022/2 z dne 30. 5. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), RADIOTELEVIZIJE SLOVENIJA javni zavod, Ljubljana, Kolodvorska 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 8. 6. 2023 se ugodi in se odločba Radio Televizije Slovenija št. 0901-42/2022/2 z dne 30. 5. 2023, odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati na njegov elektronski naslov:

-       Dokument »Podatki iz raziskave o RTV prispevku, Raziskovalno poročilo, Ljubljana maja 2019, Mediana«,

-       Dokument »Zadovoljstvo s programi RTVO SLO, Raziskovalno poročilo, Ljubljana, marec 2021, Mediana« in

-       Dokument »Zadovoljstvo s programi RTVO SLO, Raziskovalno poročilo, Ljubljana, april 2020, Mediana«.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Prosilec je dne 5. 10. 2021 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je v elektronskem zapisu na elektronski naslov zahteval tri raziskave: poročilo/rezultati raziskave javnega mnenja december 2018 ali 2019 (vprašanje o primernosti višine RTV prispevka), Raziskavo Mediane, marec 2020, merjenje TOM in zadovoljstva ter Raziskavo Mediane, marec 2020, merjenje TOM in zadovoljstva.

(2) Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ s prvo točko izreka prosilcu zavrnil dostop do dokumenta »Raziskovalno poročilo: Podatki iz raziskave o RTV prispevku iz maja 2019 družbe Mediana«, z drugo točko izreka je zahtevo za dostop do dokumenta »Zadovoljstvo s programi RTVO SLO, Raziskovalno poročilo, Ljubljana, marec 2021, Mediana« delno zavrnil, tako da se prekrije vse podatke, ki se ne nanašajo na programe RTV SLO na strani 12, 13, 14, 15, 16, 18, 20, 21, 22, 23, 24, 26, 28, 29, 30, 31, 32 in 43, s tretjo točko izreka je zahtevo za dostop do dokumenta »Zadovoljstvo s programi RTVO SLO, Raziskovalno poročilo, Ljubljana, marec 2020, Mediana« delno zavrnil, tako da se prekrije vse podatke, ki se ne nanašajo na programe RTV SLO na strani 8, 9, 10, 11, 12, 14, 15, 16, 17, 18, 20, 21, 22, 23, 24, 34, 40 in 41. S četrto točko izreka je odločil, da se zahtevo za posredovanje dokumenta »Zadovoljstvo s programi RTVO SLO, Raziskovalno poročilo, Ljubljana, marec 2021, Mediana« in dokumenta »Zadovoljstvo s programi RTVO SLO, Raziskovalno poročilo, Ljubljana, april 2020, Mediana« v elektronskem zapisu zavrne, s peto točko pa, da se dostop do teh dveh dokumentov dovoli v obliki vpogleda v prostorih organa. S šesto točko izreka je odločil, da posebni stroški v postopku niso nastali. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je dostop do dokumenta »Podatki iz raziskave o RTV prispevku, Raziskovalno poročilo, Ljubljana maja 2019 družbe Mediana«, zavrnil, ker z njim ne razpolaga. Glede dokumentov »Zadovoljstvo s programi RTVO SLO, Raziskovalno poročilo, Ljubljana, april 2020, Mediana« in »Zadovoljstvo s programi RTVO SLO, Raziskovalno poročilo, Ljubljana, marec 2021, Mediana« (v nadaljevanju Raziskovalno poročilo 2020 oziroma 2021) je organ ugotovil, da sta avtorski deli in ker z avtorjem raziskovalnih poročil dovoljenje za prenos avtorskih pogodb ni bilo sklenjeno pisno, je v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ možna seznanitev prosilca le na način z vpogledom. Nadalje je organ v izpodbijani odločbi navedel, da je pri vsebinskem pregledu dokumentov Raziskovalnih poročil 2020 in 2021 ugotovil, da raziskovalni poročili vsebujeta podatke, ki se nanašajo na druge izdajatelje medijev, ki delujejo na prostem trgu in niso zavezanci po ZDIJZ. Organ je ocenil, da podatki, ki se nanašajo na izdajatelje medijev, ki niso zavezanci po ZDIJZ, ne izvirajo iz delovnega področja organa, zato ne izpolnjujejo pogoja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in jih je treba iz dokumentov izločiti.

(3) Iz pritožbe prosilca z dne 8. 6. 2023 izhaja, da glede dokumenta »Podatki iz raziskave o RTV prispevku, Raziskovalno poročilo, Ljubljana maja 2019 družbe Mediana« in obrazložitve organa, da to poročilo »pristojnim službam ne bi bilo znano«, prosilec navaja, da je sam dobro seznanjen, da je bilo poročilo predano zagotovo Službi za komunikacijo in zelo verjetno Službi za programski kontroling ter v tajništvo generalnega direktorja. Gradivo je bilo uporabljeno za pojasnjevanje položaja RTV vsem vodjem poslanskih skupin in predstavnikom Ministrstva za kulturo in vlade. Iz navedenega razloga prosilec meni, da organ mora razpolagati z dokumentom. Glede Raziskovalnih poročil 2020 in 2021 prosilec navaja, da ve, da Mediana ni zaščitila svojega dela z navedbo, da gre za avtorsko delo in da organ ne bi smel z delom (s tekstom, podatki in grafičnim prikazom) razpolagati. Ker se praktično vse naročene študije, mnenja in ekspertize predajajo v pisni obliki, bi omogočanje dostopa le z vpogledom bilo v popolnem nasprotju z namenom ZDIJZ. Glede varstva avtorskih pravic pa prosilec meni, da se v primeru citiranja avtorskega dela, navede tudi avtor. Prosilec meni, da je namen zavrnitve le to, da ne bi bilo možno doseženih rezultatov primerjati s prejšnjimi oziroma sedanjimi rezultati. Na to napeljuje tudi dejstvo, da je bila omenjena študija iz leta 2020 že skoraj v celoti predstavljena javnosti v zapisu, ki ga je organ objavil na spletu 22. 4. 2020, študija iz leta 2021 pa 22. aprila 2021. Prosilec prav tako meni, da je nedopustno delno prekrivanje Raziskovalnih poročil 2020 in 2021. Za razliko od raziskav, ki jih izvaja družba AGB Nielsen, kjer so omejitve glede prikaza podatkov del medsebojnega dogovora, v obravnavanem primeru takšen dogovor z družbo Mediana ne obstaja.

(4) Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 0901-42/2022/5 z dne 12. 6. 2023, poslal IP. IP je dne 16. 6. 2023 organ pozval na predložitev določenih dokumentov in pojasnil. Organ je dne 23. 6. 2023 poslal določene dokumente, med drugim dokument »Podatki iz raziskave o RTV prispevku, Raziskovalno poročilo, Ljubljana maja 2019 družbe Mediana« in pojasnila ter prosil za podaljšanje roka, ki ga je IP s sklepom št. 090-177/2023/8 z dne 23. 6. 2023 podaljšal. IP je dne 16. 6. 2023 s pozivom št. 090-177/2023/5 družbo Mediana, d. o. o. pozval, da priglasi morebitno udeležbo v postopku. Družba Mediana d. o. o. je 5. 7. 2023 sporočila, da nima interesa vstopiti v postopek in da v zvezi z zahtevano dokumentacijo nimajo zadržkov s posredovanjem navedenih raziskav. Z njenim odgovorom je IP seznanil organ. Dne 17. 7. 2023 je organ poslal še določeno dokumentacijo.

Pritožba je utemeljena.

(5) IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) V obravnavanem primeru je bilo pri organu sporno izpolnjevanje pogojev iz 4. člena ZDIJZ iz dveh ozirov. Kot prvo, je organ odločil, da z dokumentom, ki ustreza zahtevi prosilca za raziskovalno poročilo/rezultati raziskave javnega mnenja december 2018 ali 2019 (vprašanje o primernosti višine RTV prispevka), ne razpolaga. Kot drugo, pa je organ za preostala dva dokumenta: Raziskovalni poročili 2020 in 2021, s katerima razpolaga, trdil, da vsebujeta podatke, ki se nanašajo na druge izdajatelje medijev, ki delujejo na prostem trgu in niso zavezanci po ZDIJZ, zato ne izvirajo iz delovnega področja organa in ne izpolnjujejo pogoja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. V pritožbenem postopku je organ dostavil dokument »Podatki iz raziskave o RTV prispevku, Raziskovalno poročilo, Ljubljana maja 2019 družbe Mediana«. Z vpogledom v dostavljeni dokument IP ugotavlja, da ta ustreza zahtevi za »poročilo/rezultati raziskave javnega mnenja december 2018 ali 2019 (vprašanje o primernosti višine RTV prispevka)« in da je organ napačno ugotovil dejansko stanje, ko je odločil, da z dokumentom ne razpolaga. Ker organ o dokumentu »Podatki iz raziskave o RTV prispevku, Raziskovalno poročilo, Ljubljana maja 2019 družbe Mediana« še ni odločil, je o njem odločil IP s to odločbo. V nadaljevanju se je IP opredelil do zadržka organa, da ker se v zahtevanih poročilih 2020 in 2021 nahajajo podatki, ki se nanašajo na druge izdajatelje medijev, ki delujejo na prostem trgu in niso zavezanci po ZDIJZ, da zato ne izvirajo iz delovnega področja organa in pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ni izpolnjen.

(7) Za obstoj informacije javnega značaja morajo biti po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ izpolnjeni naslednji pogoji:

-       informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

-       organ mora z njo razpolagati in

-       nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več).

(8) Organ navaja, da ker Raziskovalni poročili 2020 in 2021 vsebujeta podatke, ki se nanašajo na druge izdajatelje medijev, ki delujejo na prostem trgu in niso zavezanci po ZDIJZ, podatki, ki se nanje nanašajo, ne izvirajo iz delovnega področja organa, zato ne izpolnjujejo pogoja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Z vpogledom v vse tri zahtevane dokumente IP ugotavlja, da dokument »Podatki iz raziskave o RTV prispevku, Raziskovalno poročilo, Ljubljana maja 2019 družbe Mediana« (v nadaljevanju Raziskava 2019) ne vsebuje podatkov, ki se nanašajo na druge izdajatelje medijev, ki delujejo na prostem trgu in niso zavezanci po ZDIJZ, zato tega dokumenta IP ni presojal z vidika zadržkov organa, da določeni podatki niso informacija javnega značaja, ker ne gre za delovno področje organa. Kot je razvidno iz izpodbijane odločbe, sta Raziskovalni poročili 2020 in 2021 nastali na podlagi javnega naročila male vrednosti in z izvajalcem raziskave ni bila sklenjena pogodba. Iz odgovora organa z dne 17. 7. 2023 izhaja, da sta bili raziskavi izvedeni na podlagi Ponudbe z dne 26. 3. 2020 in Ponudbe z dne 11. 3. 2021. Iz elektronskega sporočila z dne 30. 5. 2023, ki ga je organ posredoval ob odstopu pritožbe, je navedeno, da za raziskavi ni nobene pogodbe, ki bi organu omejevala razpolaganje z njimi. Glede pritožbene navedbe prosilca, da ju je organ sam objavil v okviru prispevka na svoji spletni strani, je organ pojasnil, da gre v obeh primerih za besedilo, oblikovano v novinarski članek, v katerem so citirani podatki iz raziskave, ki se nanašajo na organ, originalno poročilo o raziskavi pa javnosti ni dostopno. Z vpogledom v dokumente zadeve IP ugotavlja, da iz Ponudbe z dne 26. 3. 2020 izhaja, da z raziskavo želi naročnik izvedeti, kako se je spremenila medijska potrošnja v času krize. Katere medije spremljajo prebivalci Slovenije in katere oddaje ter kaj pogrešajo. Iz Ponudbe je tudi razvidno, da je naročnik skupaj z izvajalcem pripravil vprašalnik in ga je pred pričetkom raziskave tudi potrdil. Namen Raziskave iz leta 2021 pa je glede na Ponudbo z dne 11. 3. 2021 ponoviti raziskavo o spremembi medijske potrošnje v času krize in rezultate primerjati z raziskavo iz leta 2020. Z vpogledom v obe raziskavi, glede katerih organ v postopku ni navajal nobenih izjem od prostega dostopa, razen glede vprašanja delovnega področja, IP ugotavlja, da je njun cilj ugotoviti kako javnost spremlja programe organa, kako je zadovoljna z njihovimi vsebinami, primerjava rezultatov obeh raziskav in razlikovanje med splošno javnostjo in občinstvom organa. Iz raziskav je razvidno, da je organ naročil prikaz podatkov o priljubljenosti in gledanosti na način, da so ti razvidni po posameznih medijih (televizija, radio, novičarski portali) in po posameznih področjih (informativni program, šport, kultura, ipd.) ter drugo. Zakon o Radioteleviziji Slovenija (Ur. l. RS, št. 96/05, z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZRTVS-1) posebej ne opredeljuje dejavnosti organa na področju spremljanja zadovoljstva javnosti s svojimi programi, je pa v prvem členu ZRSTV-1 določeno, da je organ javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti, določeno s tem zakonom, z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljanov Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, ter druge dejavnosti v skladu s tem zakonom in Statutom RTV Slovenija ter zakonom, ki ureja področje medijev. Javna služba obsega ustvarjanje, pripravljanje, arhiviranje in oddajanje: - dveh nacionalnih televizijskih programov; - treh nacionalnih radijskih programov; - radijskih in televizijskih programov regionalnih centrov v Kopru in Mariboru; - narodnostni program ter oddaje za Rome; - radijskih in televizijskih programov za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah ter za slovenske izseljence in zdomce; - radijskih in televizijskih programov za tujo javnost; - teleteksta, internetnega in mobilnega portala ter poseben nacionalni televizijski program, namenjen neposrednim prenosom sej Državnega zbora Republike Slovenije. Kot je razvidno iz sporočila vodstva organa je bil cilj raziskave »izvedeti, kdo od uporabnikov nas spremlja, kako nas spremlja in kako so zadovoljni z vsebinami, ki jih pripravljamo, in tako dobiti povratno informacijo, kako dobro uresničujemo poslanstvo javnega medijskega servisa.«[1] IP ugotavlja, da sta bili zadevni Raziskovalni poročili 2020 in 2021 naročeni v okviru javne službe, saj, kot izhaja iz sporočila za javnost vodstva organa, je bil namen preveriti, kako dobro organ uresničuje poslanstvo javnega medijskega servisa. Čeprav so bili v Raziskovalnih poročilih 2020 in 2021 zbrani statistični podatki tudi za druge izdajatelje medijev, ki delujejo na prostem trgu in niso zavezanci po ZDIJZ, to ne pomeni, da ti podatki ne sodijo v delovno področje organa. Navedeni podatki niso podatki »drugih izdajateljev medijev, ki delujejo na prostem trgu in niso zavezanci po ZDIJZ«, ampak so statistični podatki, ki jih je izvajalec raziskave zbral na podlagi anketiranja javnosti po določeni raziskovalni metodi. Razlogi, zakaj je organ z izvajalcem raziskave pripravil vprašalnik na način, da odgovori nanje vsebujejo podatke tudi o drugih izdajateljih medijev, iz raziskave niso razvidni, je pa dejstvo, da je organ za namen pridobitve povratne informacije, kako dobro uresničuje poslanstvo javnega medijskega servisa, v vprašalnik vključil tudi vprašanja, na katera so anketiranci odgovarjali na način, da so izbrali izdajatelje medijev in tako neobhodno podali svoje odgovore tudi o drugih izdajateljih medijev, ne le o organu kot izvajalcu državne javne službe na tem področju. Enako razmišljanje, kaj je javni podatek in kaj zasebni podatek, bi veljalo za vse podatke, ki jih ima država, občina oziroma druge vrste zavezanec za dostop do informacij javnega značaja glede zasebnopravnih subjektov. Pri tem IP ponovno poudarja, da so to rezultati raziskave, ki jo je naročil organ in ne podatki teh subjektov. Ob tem IP zgolj pripominja, da se organ ni skliceval na to, da ne gre za dejavnost organa v smislu javne službe, ampak da bi šlo za tržno dejavnost organa. Kljub temu IP zgolj iz previdnosti navaja stališče, ki ga je zavzel že v svojih predhodnih odločitvah (glej na primer odločbo IP št. 090-9/2023, z dne 9. 2. 2023), da četudi bi organ določeno storitev plačal iz tržne dejavnosti, pa se sami podatki o gledanosti neposredno nanašajo na izvajanje programa, ki je javna služba, v tem delu ni mogoče govoriti o tržni dejavnosti. V skladu s 30. členom ZRTVS-1, pridobiva organ sredstva za izvajanje »svojih dejavnosti« iz različnih virov, in sicer iz: prispevka, tržnih dejavnosti, sredstev državnega proračuna; sponzoriranja in drugih virov skladno z zakonom in statutom, pri čemer je ključno, da se javna služba lahko sofinancira tudi iz prihodkov iz naslova tržnih dejavnosti (tretji odstavek 14. člena ZRTVS-1). Osnovna naloga organa je izvajanje javne službe, kar pomeni, da če organ ne bi izvajal javne službe radijske in televizijske dejavnosti (opredeljene v 3. in 4. členu ZRTVS-1), tudi ne bi mogel tržiti medijskega oglaševanja, ki so vmesni »člen« med »javnim« programom, za katerega se izvaja merjenje gledanosti.

(9) IP na podlagi navedenega ugotavlja, da zahtevane informacije (Raziskovalni poročili 2020 in 2021) tudi v delu, ki se nanaša na podatke anketirancev v zvezi z drugimi izdajatelji medijev, sodijo v okvir delovnega področja organa, ki služi uradnemu namenu organa, povezanem z javno funkcijo organa za zagotavljanje javne službe na področju radijske in televizijske dejavnosti, določene z ZRTVS-1, z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljank in državljanov Republike Slovenije in drugih subjektov in kot take izpolnjujejo pogoje po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ.

Način dostopa do zahtevanih informacij

(10) Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ zaradi varstva pravic avtorja zavrnil dostop do zahtevanih raziskav z elektronskim posredovanje, ugodil pa je vpogled vanje. Sporno je torej vprašanje, ali je zahtevana informacija zavarovana skladno z ZASP in je imetnik pravic tretja oseba, zaradi česar se prosilcu omogoči seznanitev z informacijo zgolj na vpogled. Pri tem IP poudarja, da avtorsko delo ne pomeni ene od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, temveč gre le za vprašanje oblike (načina) seznanitve s prosto dostopno informacijo javnega značaja, ki je sicer avtorskopravno varovana. Organ stoji na stališču, da so raziskave avtorsko delo ter da obstajajo avtorskopravni zadržki za prenos raziskav prosilcu. V nadaljevanju se bo IP najprej opredelil do raziskav kot avtorskopravno varovanih del in predstavil svoje stališče glede ustavno skladne razlage drugega odstavka 25. člena ZASP.

(11) Skladno z določbo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ organ omogoči dostop do zahtevane informacije zgolj v obliki vpogleda, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja, prvič, da gre za informacijo, ki je zavarovana skladno z ZASP, in drugi pogoj, da je imetnik te pravice tretja oseba oziroma da ta pravica ni bila prenesena na organ. Prosilec ima na podlagi 17. člena ZDIJZ pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Tako organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled).

(12) IP je zato najprej ugotavljal, ali so raziskave (Raziskovalni poročili 2020 in 2021 in Podatki iz raziskave o RTV prispevku, maj 2019) zavarovane skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. V skladu s 5. členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 94/2004 s spremembami; v nadaljevanju ZASP) je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost, stvaritev, področja ustvarjalnosti in izraženost.

(13) Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od ostalih, avtorsko nevarovanih del, od drugih avtorsko varovanih del in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Gre za zahtevo po tem, da ima delo vsaj še toliko izvirnih potez, da se ga še lahko uvršča med avtorska dela. Če torej avtor neodvisno od nekega drugega dela, ustvari svoje delo z individualnimi potezami, torej brez posnemanja oz. neposrednega prevzemanja iz drugega dela, je izpolnjena predpostavka individualnosti dela. Predpostavka intelektualnosti dela pomeni, da gre za delo posameznikovega intelekta in ne toliko fizičnega dela. Prav tako pa intelektualnost avtorskega dela opozarja na to, da gre pri avtorskem delu za t.i. nematerialno dobrino. Stvaritev je bistvena predpostavka avtorskega dela, pomeni pa, da gre za rezultat človeškega ravnanja, saj je samo človek zmožen ustvarjanja. Področja ustvarjalnosti so področja, izrecno navedena v 5. členu ZASP, in sicer znanost, književnost ali umetnost, ki pa se razlagajo široko (npr. računalniški programi sodijo v področje književnosti). Avtorsko delo pa mora biti tudi na kakršen koli način izraženo, tako da je zaznavno v zunanjem svetu. Avtorska pravica velja samo za avtorska dela, če teh ni, tudi ni avtorskih pravic (M. Trampuž, Avtorsko pravo, Založba Pravna obzorja, 2000, str. 79). Avtorsko delo je pravni standard, njegov obstoj pa v končni fazi ugotavlja sodišče (ibidem).

(14) Če posamezno delo izpolnjuje navedene predpostavke, se šteje, da gre za avtorskopravno varovano delo. IP pritrjuje organu, da gre v primeru vseh treh raziskav za pisana dela. Iz vsebine raziskav izhaja individualnost stvaritve, ki se kaže v konceptu študije, ki je izvirno sestavljena po posameznih poglavjih, način urejenosti zbranih podatkov je premišljeno določen glede na vrste podatkov, grafični prikazi in pojasnila so strukturirana na način, da je iz njih mogoče zaznati kreativnost, ki je plod človeškega znanja in izkušenj, interpretacije podatkov so s poudarki podane tako, da bralca pritegnejo s svojo vsebino in vizualno obliko. IP tako zaključuje, da vse tri raziskave predstavljajo avtorsko delo s področja raziskovalne dejavnosti.[2]

(15) V nadaljevanju se je IP opredelil do vprašanja uporabe drugega odstavka 25. člena ZDIJZ. Po mnenju IP, tudi če organ z avtorjem ni sklenil izrecne pisne pogodbe o prenosu avtorskih pravic ob ustavno skladni razlagi drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, organ ne more prosilcu omejiti dostopa le na vpogled v raziskave. Določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ rešuje kolizijo med avtorskim pravom in dostopom do informacij javnega značaja, pri čemer lovi ustavno skladno ravnotežje med ustavno varovano pravico dostopa do informacij javnega značaja iz 39. člena Ustave Republike Slovenije in med v 60. členu Ustave zagotovljeno pravico do ustvarjalnosti, ki zagotavlja varstvo avtorskih in drugih pravic, ki izvirajo iz umetniške, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti. Če si podrobneje pogledamo določbo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, ugotovimo, da je pred njeno uporabo v praksi treba ugotoviti, kaj je predmet njenega varstva. Iz jezikovnega pomena določbe izhaja, da v primeru, če je imetnik pravic tretji, kar pomeni, da to ni organ, je treba ugotoviti, ali je informacija, ki je predmet zahteve prosilca, zavarovana z vidika avtorskega prava. Čeprav se zdi na prvi pogled, da določba ZDIJZ zasleduje varstvo avtorskega dela kot takega, po mnenju IP temu ni tako. Skladno z avtorskopravno zakonodajo, na katero določba ZDIJZ napotuje, je varstvo podeljeno avtorju kot osrednji figuri avtorskega prava, kar pomeni, da je treba ugotoviti, kakšna je njegova volja in ji slediti. Organ se je pri tem ustavil zgolj pri navedbi, da avtor kot izključni imetnik svojih avtorskopravnih upravičenj teh ni prenesel naprej, na organ, s pisno (avtorsko) pogodbo. Po mnenju IP je takšna razlaga avtorskopravne zakonodaje napačna in pomanjkljiva, saj ne zasleduje volje avtorja, ampak zasleduje prej interese in voljo organa, kot pa pravo voljo avtorja. Namen avtorskopravnega varstva avtorja je v varstvu avtorja in njegove volje in ne v predpostavki, da avtor a priori prepoveduje vsakršno uporabo avtorskega dela. Avtor res ni sklenil pisne pogodbe o prenosu svojih avtorskih pravic na organ, se je pa organ že sam zavedal, da pogodba, ki bi organ omejevala z razpolaganjem pri raziskavi, tudi ni bila sklenjena (elektronsko sporočilo organa z dne 30. 5. 2023). Družbo Mediana, d. o. o., ki je vse raziskave izvedla, je IP povabil v postopek kot stransko udeleženko. Slednja je navedla, da se postopka ne bo udeležila, izrazila pa je svojo voljo glede dostopa in razpolaganja organa do zahtevanih raziskav. Izrecno je navedla, da nima zadržkov s posredovanjem zahtevanih raziskav. Po mnenju IP, je edina ustavno skladna razlaga drugega odstavka 25. člena ZDIJZ v okoliščinah obravnavanega primera, ko avtor naknadno poda svoje izrecno strinjanje s tem, da se njegova avtorska dela posredujejo javnosti, da dostopa do teh del ni mogoče omejiti na vpogled. Po mnenju IP, organ z vsakršnim drugačnim ravnanjem ne samo ravna v nasprotju z določbami o dostopu do informacij javnega značaja, ampak tudi v nasprotju z avtorskopravnim varstvom. IP je tako v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ni ugotovil prave volje avtorja in je zato napačno uporabil materialno pravo. IP je z izrekom te odločbe odločil, da mora organ prosilcu posredovati Raziskovalni poročili 2020 in 2021 in Podatki iz raziskave o RTV prispevku, maj 2019 v elektronski obliki, na njegov elektronski naslov.

IP tako zaključuje, da je treba pritožbi prosilca v celoti ugoditi. Glede dela zahteve, ki se je nanašal na raziskavo o RTV prispevku iz leta 2018-2019, je bilo v pritožbenem postopku popolnoma ugotovljeno dejansko stanje, in sicer da organ z dokumentom »Podatki iz raziskave o RTV prispevku, maj 2019« razpolaga. Glede Raziskovalnih poročil 2020 in 2021 je IP ugotovil, da se je organ neutemeljeno skliceval na to, da v delu ne sodita v njegovo delovno področje in tako napačno uporabil materialno pravo, tj. 4. člen ZDIJZ. Glede načina dostopa pa je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ napačno uporabil drugi odstavek 25. člena ZDIJZ, saj iz volje avtorja izhaja, da zaradi varstva avtorskih pravic ne omejuje dostopa do vseh treh raziskav »Podatki iz raziskave o RTV prispevku, maj 2019« in Raziskovalnih poročil 2020 in 2021 z vpogledom, zato je IP organu naložil, da omogoči dostop na način, da se zahtevani dokumenti prosilcu posredujejo.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/zadovoljnih-vec-kot-80-pogostih-uporabnikov-rtv-slovenija/521387.

[2]Po mnenju IP tudi sodna praksa podpira stališče, da gre v primeru statistične raziskave, ki temelji na anketiranju za avtorska dela. Glej na primer sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 971/2022, z dne 4. 8. 2022 s stališčme, da je javnomnenjska anketa o podpori volivcev predsedniškim kandidatom avtorsko delo: https://sodnapraksa.si/?q ="raziskave"&advanceSerch =1&database[SOVS]=SOVS& database[IESP]=IESP&_submit=išči&doc_code=&task_code=&source2=&us_decision =&ecli=& meet _dateFrom=&meet_dateTo=&senat_judge=&areas="PRAVO%20INTELEKTUALNE%20LASTNINE"&institutes=&core_ text=&decision=&description=&connection2=&publication=&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111461852.