prosilec - RTV Slovenija

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentacije v zvezi z določenim javnim naročilom. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi dokumenti ni razpolagal, zato je pritožbo prosilca zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-176/2023/2

Datum:  14. 6. 2023

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 7. 6. 2023, zoper odločbo RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 0901-35/2022/2 z dne 1. 6. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 7. 6. 2023, zoper odločbo RTV Slovenija, št. 0901-35/2022/2 z dne 1. 6. 2023, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je, dne 18. 9. 2022, na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer:

-dopis/poziv RTV Slovenija za zbiranje ponudb »pomoč pri izdelavi in uresničevanju komunikacijskega načrta«, v katerem je določeno, da se pričakujejo ponudbe s kratko predstavitvijo podjetja do 2. septembra;

-zapisnik/odločitev organa/komisije, ki je pregledala in ocenila ponudbe;

-vrednosti izbrane ponudbe.

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 0901-35/2022/2 z dne 1. 6. 2023. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da je v.d. generalnega direktorja pooblaščenko za informacije javnega značaja, dne 30. 5. 2023, obvestil, da se postopek oddaje naročila male vrednosti »Priprava in izvedba komunikacijskega načrta RTV Slovenija« ni izvedel, pri tem pa priložil kopijo Sklepa o začetku oddaje javnega naročila z dne 24. 8. 2022, s št. JN-S0641 in kopijo elektronskega sporočila z dne 25. 8. 2022, ki je bilo naslovljeno na sodelavko komercialne službe in v sklepu imenovane člane komisije za izvedbo postopka javnega naročila, s katerim so bili naslovniki obveščeni, da javnega naročila S0641 generalno vodstvo ne bo izvedlo. Ker zahtevane informacije ne izpolnjujejo kriterija iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, je prosilčevo zahtevo v celoti zavrnil.

Dne 7. 6. 2023 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 0901-35/2022/2 z dne 1. 6. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je povzel odločitev organa in pojasnil svoje mnenje glede dela organa in v.d. generalnega direktorja. Prosilec je navedel, da mu je bila izpodbijana odločba izdana 6 mesecev po vložitvi zahteve, zato pričakuje da bo to ravnanje ustrezno sankcionirano.

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 12. 6. 2023, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.

Po pregledu spisovne dokumentacije IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi dokumenti, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Iz priložene dokumentacije izhaja, da je organ odstopil od izvedbe javnega naročila JN-S0641 (elektronsko sporočilo z dne 25. 8. 2022), zato IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP). Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ, v času izdaje izpodbijane odločbe, z zahtevanimi dokumenti ni razpolagal, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

Ob tem IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

Glede zatrjevanih postopkovnih kršitev, ki jih očita prosilec organu, ker organ odločbe ni izdal v zakonskem roku, IP ugotavlja, da je organ s tem sicer kršil zakon, s čimer so bile v postopku pomanjkljivosti, ki pa niso bile bistvene. Ob tem IP še pojasnjuje, da lahko prosilec, če organ ne odloči o zahtevi v roku 20 delovni dni (23. člen ZDIJZ), pri IP vloži pritožbo zaradi molka organa. IP ugotavlja, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbo prosilca, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke