prosilec - RTV Slovenija

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do pogodbe za izdelavo izhodišč in osnutka Strategije razvoja RTV Slovenija 2023-2027 ter po pogodbi pripravljenih izhodišč in osnutka Strategije razvoja RTV Slovenija 2023-2027. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je organ glede dostopa do pogodbe na osnovi katere je bilo izvedeno plačilo za pripravo »izhodišč oz. osnutka strategije razvoja RTV«  zmotno ugotovil dejansko stanje s tem, ko je zaključil, da dokument ne obstaja.  V obravnavanem primeru se je  namreč izkazalo, je bila podlaga za izplačilo naročilnica, kar pomeni, da gre za dokument, ki ustreza zahtevi prosilca (v četrti alineji) in je torej podan kriterij materializirane oblike. IP je nadalje ugotovil, da ne obstajajo zadržki za prost dostop do zahtevane informacije, z izjemo varovanih osebnih podatkov. Glede dostopa do Strategije razvoja RTV, ki jo je pripravilo zunanje podjetje, je IP ugotovil, da zatrjevani izjemi notranjega delovanja organa in dokumenta v postopku izdelave, nista podani. Predmet presoje je bil namreč dokument, ki ga je pripravil zunanji izvajalec, izbran na podlagi povpraševanja in za to storitev tudi plačan iz javnih sredstev, kar pomeni, da dokument že pojmovno ne ustreza pogoju dokumenta v postopku izdelave, saj dokument niti ni bil v izdelavi pri organu, zato v tem smislu tudi ne more biti še predmet posvetovanja pri organu, saj ga organ ni pripravljal. Dokument je pripravilo zunanje podjetje, z namenom, da organ pridobi stališče strokovne javnosti za zagotavljanje kvalitetnega javnega servisa, kar pomeni, da tudi ne gre za dokument, ki bi bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. Že sam koncept priprave dokumenta je bil torej zasnovan izven delovnega kroga organa, zato posledično ne zajema notranjega delovanja organa, temveč gre za preplet različnih vsebin na temo priprave strategije razvoja RTV Slovenije 2023-2027 s strani zunanjega podjetja. Organ tudi ni izkazal motnje in škode, ki bi lahko z razkritjem dokumenta nastala, zato je IP odločil, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-163/2023/5

Datum: 7. 7. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odstavka 252. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilec), z dne 1. 6. 2023, zoper odločbo z dne 25. 5. 2023, št. 0901-48/2022/2, RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 1. 6. 2023 se delno ugodi in se odločba RTV Slovenija z dne 25. 5. 2023, št. 0901-48/2022/2 v zavrnilnem delu delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati naslednje informacije:

-       Naročilo št. 2022-9649 z dne 11. 8. 2022, pri čemer je dolžan prekriti telefonsko številko in elektronski naslov pri »naročilo izdal/a«,

-       osnutek Razvojne strategije 2023-2027 RTV Slovenije, ki ga je pripravila družba Mix Media d.o.o.

2. V preostalem delu se pritožba zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ naslovil elektronsko sporočilo z dne 25. 10. 2022, v katerem je navedel, da se v skladu ZDIJZ želi seznaniti z naslednjimi informacijami:

-       z dopisom povabila za predajo ponudbe za izdelavo izhodišč in osnutka Strategije razvoja RTV
Slovenija 2023-2027,

-       seznamom ustanov/podjetij, ki jim je bil poslan dopis s povpraševanjem,

-       z vsemi tremi prejetimi ponudbami,

-       s pogodbo za izdelavo »izhodišč in osnutka Strategije razvoja RTV Slovenija 2023-2027«,

-       po pogodbi pripravljena »izhodišča in osnutek Strategije razvoja RTV Slovenija 2023-2027,

-       z računom podjetja Mix Media za 48.000 EUR.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne 25. 5. 2022, št. 0901-48/2022/2, s katero je zavrnil zahtevo za dostop do pogodbe za izdelavo izhodišč in osnutka Strategije razvoja RTV Slovenija 2023-2027 ter po pogodbi pripravljenih izhodišč in osnutka Strategije razvoja RTV Slovenija 2023-2027. Posebni stroški v postopku niso nastali.

V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca ter navedel, da je prosilcu dne 25. 5. 2023 posredoval:

•         Dopis s povabilom za pripravo ponudbe r.pdf,

•         Prejete ponudbe za pripravo osnutka Strategije razvoja RTV Slovenija 2023-2027 r.pdf,

•         Račun podjetja Mix Medla r.pdf.

Na podlagi odgovora oz. pojasnila v.d. generalnega direktorja je organ v zvezi z obstojem pogodbe za izdelavo izhodišč in osnutka strategije razvoja RTV Slovenija 2023-2027 ugotovil, da pogodba ne obstaja, po pogodbi pripravljena izhodišča in osnutek Strategije razvoja RTV Slovenija 2023-2027 pa so še vedno v fazi priprave. V nadaljevanju je organ povzel določbe ZDIJZ ter ugotovil, da s pogodbo za »izdelavo izhodišč in osnutka Strategije razvoja RTV Slovenija 2023-2027« ne razpolaga, saj ni bila sklenjena, zato zahtevana Informacija ne izpolnjuje kriterija materializirane oblike. V zvezi z zahtevo za dostop do izhodišč in osnutka Strategije razvoja RTV Slovenija 2023-2027 pa se je organ skliceval na izjemo po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ z utemeljitvijo, da je v. d. generalnega direktorja pojasnil, da je strategija razvoja RTV Slovenija 2023-2027 ključen dokument zavoda, ki opredeljuje vizijo prihodnjega položaja javnega zavoda. Dokument je še vedno v izdelavi, zato meni, da bi javno razkrivanje neizdelanih osnutkov dokumenta brez dvoma povzročilo napačno razumevanje vsebine, saj dokument vsebinsko ni usklajen niti znotraj samega organa, kaj šele s socialnimi partnerji, organi zavoda (nadzorni in programski svet) in vsemi preostalimi deležniki. Preuranjeno razkrivanje nedokončanih oz. nepodpisanih izhodišč in osnutka Strategije razvoja, ki je v fazi usklajevanja in posvetovanja v organu, bi po navedbah organa nedvomno pomenilo motnje pri delovanju organa in napačno razumevanje v javnosti. Na podlagi navedenega je organ ocenil, da zahtevana informacija izpolnjuje vse kriterije dokumenta v izdelavi (sklicujoč se na Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja), saj izhodišča in osnutek Strategije razvoja RTV Slovenija 2023-2027 še niso pripravljeni do zaključne faze. Osnutek strategije razvoja organa je dokument, iz katerega izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Osnutek dokumenta je v procesu spreminjanja interni dokument, iz katerega bo nastal dokument, ki bo določal razvojno usmeritev organa za naslednje petletno obdobje. Gre torej za proces notranjega razmišljanja organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Strategija razvoja je najbolj zahteven dokument organizacije, v katerem je treba za prihodnost določiti tiste načine delovanja, ki bodo organizaciji omogočili uspešno delovanje na področjih, ki jih danes ocenjuje kot perspektivna strateška področja razvoja. Priprava strategije je kompleksen evolucijski proces, ki je po veljavnem Statutu javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija v pristojnosti generalnega direktorja. Nedokončan osnutek strategije, ki po oceni pristojne osebe še ni izdelan do take stopnje, da bi bil primeren za širšo javno obravnavo, po navedbah organa izpolnjuje kriterije za izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ. Razkritje dokumenta bi povzročilo vsebinske motnje pri nastajanju osnutka strategije, saj bi bilo vpletanje javnosti že v fazi priprave osnutka moteče pri odkritem in odprtem notranjem razmišljanju, ne izdelan osnutek pa bi lahko v javnosti povzročil napačno razumevanje. Organ je na podlagi zgoraj ugotovljenih dejstev zahtevo prosilca za dostop do izhodišč in osnutka Strategije razvoja RTV Slovenija 2023-2027 zavrnil na podlagi 9. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 1. 6. 2023, v kateri je navedel, da je na osnovi vložene zahteve od organa prejel dopis s povabilom za pripravo ponudbe, račun podjetja Mix Media in prejete ponudbe. Glede slednjih podaja ugovor, ker ocenjuje, da so zakriti tudi podatki, ki niso osebni podatki, zato prosi za kopijo z zakritimi samo res nujnimi podatki. Glede zavrnitve dostopa prosilec meni, da:

-       seznam ustanov/podjetij, ki jim je bil poslan dopis povpraševanja, zagotovo obstaja, kajti o tem je morala biti seznanjena komisija ali odgovorna oseba, ki je vodila postopek in na koncu tudi sprejela odločitev, da se izbere Mix Media, zato vztraja pri dostopu,

-       je pogodba lahko pisni dokument, ki se tako imenuje, je pa tudi ponudba in sprejem ponudbe. Če je organ zaključil »pogodbo« za plačilo 48.000 eur za pripravo »izhodišč oz. osnutka strategije razvoja RTV« s sprejemom ponudbe z naročilnico, prosilec zahteva, da se mu posreduje izdana naročilnica. Kot rečeno, je ponudba in na osnovi te izdana naročilnica v pravnem smislu pogodba,

-       glede na to, da je bil račun plačan na osnovi računa z dne 1. 9. 2022, je bilo delo zagotovo opravljeno in predano. Pravzaprav je bilo sestavni del materiala generalnega direktorja za 9. sejo NS dne 26.10. 2022. To je razvidno iz slike na tej seji sprejetega sklepa. Prosilec je v dokaz, da je bila študija predana in posredovana NS, priložil prvi dve in zadnjo stran osnutka Razvojne strategije, ki jo je uspel pridobiti.

Organ je dne 2. 6. 2023 odstopil pritožbo prosilca v reševanje IP. Ob tem je ugotovil, da je pritožba prosilca pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo organa v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru so sporna naslednja vprašanja, do katerih se bo IP opredelil v nadaljevanju, in sicer:

-       ali organ razpolaga z zahtevanim seznamom ustanov/podjetij, ki jim je bil poslan dopis povpraševanja ter ali razpolaga s pogodbo oz. naročilnico na osnovi katere je bilo izvedeno plačilo podjetju Mix Media za pripravo »izhodišč oz. osnutka strategije razvoja RTV«,

-       ali je organ z izpodbijano odločbo odločil o (delnem) dostopu do posredovanih ponudb,

-       ali je organ utemeljeno zavrnil dostop do osnutka Strategije razvoja RTV Slovenija 2023-2027.

1. Glede seznama ustanov/podjetij, ki jim je bil poslan dopis povpraševanja

IP je ugotovil, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi organ odločil o dostopu do seznama ustanov/podjetij, ki jim je bil poslan dopis s povpraševanjem, kar je prosilec zahteval in pri tem vztraja v pritožbi, zato je z dopisom z dne 7. 6. 2023, št. 090-163/2023/2, organ pozval, da se do navedenega opredeli in posreduje IP zahtevane dokumente. V odgovoru z dne 16. 6. 2023 je organ pojasnil, da je seznam ustanov/ podjetij, ki jim je bil poslan dopis s povpraševanjem, razviden iz elektronskega sporočila »Subject: OSNUTEK – Strategija razvoja RTV Slovenija 2018-2022«, ki je bil v imenu generalnega direktorja, dne 1. 8. 2022, poslan na tri elektronske naslove, iz katerih so razvidna imena oz. delna imena teh podjetij. Samostojnega seznama podjetij, ki jim je bil poslan dopis s povpraševanjem, organ ni ustvaril.

IP z vpogledom v navedeni elektronski dopis s povpraševanjem za pripravo izhodišč z dne 1. 8. 2022, ki je bil že posredovan prosilcu, ugotavlja, da dejansko vsebuje podatke o ustanovah oz. podjetjih, ki jim je organ posredoval povpraševanje, in sicer je slednje razvidno iz domene elektronskih naslovov v okviru alineje »to«, s čimer je bil prosilec seznanjen. Glede na navedeno IP ne vidi utemeljenega razloga, da ne bi sledil pojasnilu organa, da ne razpolaga s »samostojnim« seznamom, saj se ob elektronski komunikaciji, takšen »seznam« dejansko »naredi sam«, v okviru pošiljanja elektronske pošte različnim naslovnikom. Posledično to pomeni, da je bil prosilec z zahtevano informacijo dejansko seznanjen, tudi če ni bila v takšni obliki, kot si je zamislil prosilec, saj je v postopku dostopa do informacij javnega značaja ključno, da prosilec zahtevano informacijo prejme, kot je bilo to ugotovljeno tudi v obravnavanem primeru. Glede na navedeno pritožba prosilca v tem delu ni utemeljena.

2. Glede pogodbe oz. naročilnice, na osnovi katere je bilo izvedeno plačilo za pripravo »izhodišč oz. osnutka strategije razvoja RTV«

Z izpodbijano odločbo je organ zavrnil dostop do zahtevane pogodbe za izdelavo izhodišč, ker ne obstaja, s čimer pa se prosilec ne strinja in vztraja, da mora obstajati neka pravna podlaga za izplačilo 48.000 eur. Glede na navedeno je IP pozval organ, da posreduje dokument (npr. ponudbo, naročilnico ali pogodbo, ipd.), na podlagi katerega je bil družbi Mix Media d.o.o. izplačan znesek v višini 48. 000 eur. Organ je dne 16. 6. 2023 IP posredoval »Naročilo št. 2022-9649«, z dne 11. 8. 2023, iz katerega izhaja, da je organ z njim naročil pripravo strategije razvoja RTV Slovenija 2023-2027, po ponudbi št. 31-2022.

IP poudarja, da od prosilca ni mogoče pričakovati, da navede točen naziv dokumenta, zato je treba vselej izhajati iz vsebine zahteve. Kot pravilno opozarja prosilec v pritožbi, je lahko podlaga za izplačilo različen dokument, posledično ima tudi različen »naziv«. Kot se je v obravnavanem primeru izkazalo, je bila podlaga za izplačilo naročilnica, kar pomeni, da gre za dokument, ki ustreza zahtevi prosilca (v četrti alineji) in je torej podan kriterij materializirane oblike. Po oceni IP je torej organ pri obravnavanju vprašanja, ali je v tem delu izpolnjen kriterij materializirane oblike po prvi alineji 4. čl. ZDIJZ, dejansko stanje ugotovil zmotno in nepopolno.

IP je nadalje ugotovil, da ne obstajajo zadržki za prost dostop do zahtevane informacije, to je »Naročila št. 2022-9649«, z dne 11. 8. 2023, prav tako jih ni zatrjeval organ. Dokument sicer vsebuje ime in priimek osebe, ki je pripravila zahtevan dokument, ki pa v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ ne sodita med varovane osebne podatke. Izjema je telefonska številka in elektronski naslov pri »naročilo izdal/a«, kar pomeni, da gre v tem delu za varovane osebne podatke po 3. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje, zato ju mora organ, pred posredovanjem dokumenta, prekriti, kot to izhaja iz prve alineje v prvi točki izreka te odločbe.

3. Glede »delnega« dostopa do ponudb

IP ugotavlja, da se prosilec v pritožbi ne strinja z delnim dostopom glede prejetih ponudb, čeprav niti iz izreka niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi organ prosilcu v tem delu dostop delno ali v celoti zavrnil, zato ne morejo biti predmet preizkusa IP v tem pritožbenem postopku.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč izhaja, da je organ dne 25. 5. 2023 prosilcu (med drugim) posredoval prejete ponudbe za pripravo osnutka Strategije razvoja RTV Slovenija 2023-2027 r.pdf, kar se razume, da jih je organ prosilcu posredoval v celoti, kot prosto dostopne informacije javnega značaja. V primeru delnega dostopa bi namreč moral organ o teh dokumentih odločiti v izreku odločbe in obrazložiti razloge za delni dostop, česar pa organ s konkretno izpodbijano odločbo ni storil. Povedano drugače, organ je o dostopu do zahtevanih ponudb odločil z dopisom z dne 25. 5. 2023, kar pomeni, da prejete ponudbe v celoti predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, vendar pa svoje odločitve ni izvršil na način, kot je o njej odločil. V navedenem dopisu je organ sicer navedel, da bo v zavrnilnem delu prosilec prejel pisno odločbo, zaradi česar je prosilec utemeljeno sklepal, da bo organ o delnem dostopu do ponudb (ki jih je prejel) odločil z izpodbijano odločbo, česar pa organ ni storil, ampak ravno nasprotno. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ celo izrecno navedel, da so se prosilcu posredovale zahtevane ponudbe, s čimer se je ponovno oprl na svojo odločitev z dne 25. 5. 2023, da gre v tem delu za prosto dostopne informacije javnega značaja v celoti, zato je organ dolžan svojo odločitev z dne 25. 5. 2023 v tem obsegu tudi izvršiti. V zvezi s tem lahko prosilec poda predlog za izvršbo, v skladu s 27.a členom ZDIJZ.

Glede na to, da je IP kot pritožbeni organ dolžan preizkusiti odločitev organa v izpodbijani odločbi, v kateri pa predmet presoje niso bile zahtevane ponudbe, saj je organ o teh dokumentih odločil z dopisom, kot to določa prvi odstavek 22. člena ZDIJZ, se IP do pritožbenih navedb glede delnega dostopa do pogodb ne more niti ne sme opredeliti. Pritožba prosilca zato v tem delu ni utemeljena. Je pa lahko to stvar presoje samostojnega izvršilnega postopka.

4. Glede dostopa do osnutka Strategije razvoja RTV Slovenija 2023-2027

V izreku izpodbijane odločbe je organ zavrnil dostop po pogodbi pripravljenih izhodišč in osnutka Strategije razvoja RTV Slovenija 2023-2027, zaradi izjeme po 9. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP v tej zvezi primarno ugotavlja, da je v tem delu predmet zahteve in presoje dokument, ki ga je pripravila družba Mix Media d.o.o., in sicer osnutek Razvojne strategije 2023-2027 za RTV Slovenija. Slednje izhaja tako iz same zahteve, v kateri je prosilec izrecno navedel, da zahteva »po pogodbi pripravljena izhodišča in osnutka strategije razvoja RTV Slovenija 2023-2027«, kakor tudi iz pritožbene navedbe, v kateri je prosilec za opredelitev dokumenta in da organ z njim že razpolaga, predložil naslovnico ter prvo in zadnjo stran omenjenega dokumenta ter opozoril na obravnavo dokumenta na 10. redni seji Nadzornega sveta RTV Slovenija. Organ je navedeni dokument posredoval IP.

4.1 Glede izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ (dokument v postopku izdelave)

IP ne more slediti stališču organa, da je osnutek Razvojne strategije 2023-2027 za RTV Slovenija, ki ga je pripravilo podjetje Mix Media d.o.o., v postopku izdelave in še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine.

Z vpogledom v zgoraj navedeni dokument IP ugotavlja, da je predmet presoje dokument, ki ga je pripravilo podjetje Mix Media d.o.o, torej zunanji izvajalec, izbran na podlagi povpraševanja in za to storitev tudi plačan iz javnih sredstev, kar pomeni, da dokument že pojmovno ne ustreza pogoju zatrjevane izjeme, saj dokument niti ni bil v izdelavi pri organu, zato v tem smislu tudi ne more biti še predmet posvetovanja pri organu, saj ga organ ni pripravljal. Iz dopisa organa s povpraševanjem za pripravo izhodišč z dne 1. 8. 2022 izhaja, da je organ od izbranega podjetja dejansko pričakoval izdelavo osnutka do 30. 8. 2022, zato tudi samo dejstvo, da je dokument poimenovan kot »osnutek«, ne pomeni, da gre za nedokončan dokument, ki bi bil v postopku izdelave. Ravno nasprotno, izbrano podjetje je svoje delo nedvomno zaključilo, s tem, ko je dokument posredovalo organu, kar pa ni dvoma, saj organ z njim razpolaga. Odločitev o tem, ali bo pripravljen dokument podlaga za sprejem besedila s strani pristojnih organov RTV, pa za zatrjevano presojo ni relevantno. Konkretno zahtevani dokument torej ni več v postopku izdelave, ampak je zaključen in je tudi že bil posredovan izven podjetja Mix Media, ki ga je pripravilo in posredovalo organu. Tudi, če ima naziv »osnutek«, dokument predstavlja zaključeno celoto v smislu 1. odstavka 4. člena Uredbe. O dokumentu v postopku izdelave bi lahko npr. govorili v primeru, če besedilo osnutka »strategije razvoja RTV« sploh še ne bi bilo v celoti napisano in bi bilo v fazi usklajevanja in priprave v okviru podjetja Mix Media d.o.o, ki ga je pripravljalo. V konkretnem primeru pa gre za vsebinsko zaokroženo besedilo osnutka, ki ga je pripravilo navedeno podjetje in je bilo takšno posredovano organu, kar pomeni, da nista izpolnjena prvi in drugi pogoj za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, to je, da mora biti dokument še v postopku izdelave pri organu in da mora biti pri organu še predmet posvetovanja. Dokument kot tak pa ne bi prestal niti škodnega testa (tretjega pogoja) iz 9. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj organ ni izkazal, da bi njegovo razkritje povzročilo napačno razumevanje vsebine. Že samo dejstvo, da ima dokument v naslovu napisano »osnutek« pomeni, da ga je treba tako tudi razumeti in zato kot tak ne predstavlja nekih končnih odločitev, temveč je jasno, da je zadeva še vsebinsko odprta in da gre za osnutek strategije razvoja RTV, za katero niti ni nujno, da bo kot taka sprejeta znotraj samega organa. Trditev organa, da dokument ni vsebinsko usklajen s strani različnih deležnikov in da je v fazi usklajevanja, pa samo po sebi ne pomeni, da bi njegovo razkritje povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Drugih argumentov organ ni predočil, temveč se je zgolj skliceval na zakonsko določbo, brez dokazne ocene, ki je na strani organa. IP tako zaključuje, da v konkretnem primeru zatrjevana izjema ni podana.  

4.2 Glede izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ (notranje delovanje organa)

IP nadalje tudi ne more slediti trditvi organa, da gre za dokument, iz katerega izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika v smislu izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj navedeno ne drži. Dokument je namreč pripravilo zunanje podjetje, z namenom, da organ pridobi stališče strokovne javnosti za zagotavljanje kvalitetnega javnega servisa, kar pomeni, da dokument že pojmovno ne ustreza prvemu pogoju zatrjevane izjeme, saj ne gre za dokument, ki bi bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. Že sam koncept priprave dokumenta je bil torej zasnovan izven delovnega kroga organa, zato posledično ne zajema notranjega delovanja organa, temveč gre za preplet različnih vsebin na temo priprave strategije razvoja RTV Slovenije 2023-2027 s strani zunanjega podjetja. Res je, da je dokument vsebinsko usmerjen v predloge oziroma v strategijo, kako izboljšati javni RTV servis, vendar pa dokument kot tak ne razkriva postopka oziroma načina dela organa oziroma njegove notranje politike ter morebiten proces »notranjega razmišljanja« in oblikovanja notranjih navodil in načrtov organa, zato po oceni IP z razkritjem zahtevanega dokumenta ne morejo nastati motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Prav tako teh motenj ni izkazal niti organ. Zgolj splošna trditev organa, da bi bilo vpletanje javnosti že v fazi priprave osnutka moteče, ne izkazuje motnje, ki naj bi nastala z razkritjem dokumenta. Še zlasti ob dejstvu, ki izhaja iz dopisa organa s povabilom z dne 1. 8. 2022, v katerem je organ izrazil željo po največji možni meri prisluhniti potrebam poslušalcev, gledalcev in bralcev, zato ni logično, da bi vključevanje javnosti, ki ji je organ kot javni servis RTV namenjen, povzročilo vsebinske motnje pri pripravi strategije razvoja RTV Slovenija 2023-2027, kot to zmotno navaja organ.

Iz vsega navedenega izhaja, da organ s pavšalnimi in abstraktnimi navedbami svojega dokaznega bremena ni izpolnil, zato IP, na podlagi svojih ugotovitev, zaključuje, da ne obstaja resna in konkretna nevarnost povzročitve motenj v delovanju organa, ki bi nastale zaradi seznanitve prosilca oziroma javnosti z zahtevanim dokumentom, kar pa pomeni, da obstaja pravica javnosti, da se seznani z osnutkom Razvojne strategije 2023-2027 RTV Slovenije, ki ga je pripravilo podjetje Mix Media d.o.o., kot to izhaja iz druge alineje prve točke izreka te odločbe.

5. Zaključek

IP je na podlagi navedenega ugotovil, da je organ na prvi stopnji zmotno presojal dokaze in iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja ter napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v zavrnilnem delu delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu posredovati informacije, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka