prosilec - RTV Slovenija
+ -Številka: 090-9/2023
Kategorije: Ali dokument obstaja, Ali gre za delovno področje organa, Ali gre za inf. javnega značaja, Dokument v izdelavi
POVZETEK:
V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do podatkov o gledanosti za linearno spremljanje programa in ogled z zamikom, za skupino gledalcev 4+, za določene oddaje. V pritožbenem postopku je IP primarno ugotovil, da ne držijo navedbe organa, da z zahtevano informacijo ne razpolaga, saj je organ na ogledu in camera povsem jasno in nedvoumno pojasnil, da prosilec zahteva t.im. surove podatke, ki jih lahko organ z relativno enostavnim postopkom oziroma ukazom s pomočjo orodja, s katerim razpolaga, prikliče iz serverja oz. iz baza podatkov, ki jih je za točke ena, tri in osem zahteve prosilca tudi predložil IP. IP je ob tem poudaril, da zgolj "priklic" informacij iz računalniške baze namreč ne pomeni »ustvarjanja novih dokumentov«. Organ je sicer svojo utemeljitev, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, vezal na potrebo po analizi podatkov, ki so predmet zahteve, vendar pa je IP ugotovil, da sama interpretacija ali analiza oz. utežitev podatkov, kot to navaja organ, ni predmet zahteve prosilca. Nadalje je IP ugotovil, da ni izkazana izjema po 9. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ. Zahtevani podatki sami po sebi izkazujejo gledanost, kot je predmet zahteve, zato ne gre za podatke, ki bi bili v postopku izdelave ali še predmet posvetovanja. Tudi, če bi organ zraven pripisal svojo strokovno analizo ali interpretacijo, se podatki, ki so zahtevani, ne bi spremenili in bi ostali takšni »surovi« podatki. Prvi pogoj zatrjevane izjeme torej ni podan. Po oceni IP pa zgolj zato, ker organ meni, da bi prost dostop do zahtevanih informacij lahko privedel do napačne interpretacije ali manipulacije s surovimi podatki, še ne pomeni, da se lahko zaradi navedenega zavrne dostop po ZDIJZ. Ključno je, da na informacije javnega značaja ni mogoče gledati oz. jih obravnavati na način, da je lahko prost dostop omogočen zgolj za tiste podatke, ki organu ustrezajo oz. so zanj ugodni, kot si to zmotno predstavlja organ. Ni dvoma, da organ tovrstne podatke, v obliki kot jih zahteva prosilec, objavlja sam in jih posreduje tudi na zahtevo drugim prosilcem. Ker IP ne vidi razlike, med objavljenimi podatki, ki jih torej organ sam posreduje v javnost in podatki, ki so zahtevani, tudi ni mogel slediti splošni trditvi organa, da bi brez strokovne opremljenosti razkritje zahtevanih podatkov povzročilo napačno razumevanje njihove vsebine. Ne glede na navedeno pa se temu, kar skrbi organ (npr. manipulacija s podatki), ni mogoče izogniti, tudi, če bi organ pripravil posebno analizo oz. interpretacijo zahtevanih podatkov, pri čemer je odgovornost na strani prosilca, kaj bo s temi podatki počel. To pa ni več stvar presoje tega postopka po ZDIJZ. Nadalje je IP ugotavljal, ali gre za informacije, ki sodijo v tržno dejavnost organa, kot je bilo zatrjevano v izpodbijani odločbi. Organ je predložil izkaz prihodkov in odhodkov za leto 2022, iz katerega izhaja, da se strošek medijske raziskave (AGB) vodi v okviru programskega kontrolinga, in sicer na področju javne dejavnosti. Enako velja za stroške dela redno zaposlenih službe za programski kontroling, ki prav tako sodijo pod javno dejavnost. Navedeno pomeni, da trditev organa, da gre za informacije iz tržne dejavnosti, ne drži, saj jih organ na takšen način niti ne vodi. Kljub temu, da organ zatrjuje, da izvaja merjenje gledanosti za to, da trži oglase, s čimer pridobiva sredstva s trga in da gledanosti po zakonu ni zavezan preverjati, pa je dejstvo, da organ z navedenimi podatki razpolaga, da so pridobljeni podatki plačani iz javne dejavnosti, poleg tega pa se oddaje, za katere prosilec zahteva podatke o gledanosti, izvajajo v okviru programa javne službe in se tudi sama analiza podatkov izvaja v okviru javne dejavnosti. IP je zaključil, da ne glede na to, za kakšen namen se izvaja merjenje gledanosti, je ključno, da se v osnovi »meri in posledično trži« javni nacionalni program, kar pomeni, da gre za uporabo sredstev in kadrov javnega zavoda, zato gre za prosto dostopne informacije javnega značaja
ODLOČBA:
Številka: 090-9/2023/17
Datum: 9. 2. 2023
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilec), z dne 6. 1. 2023, zoper odločbo z dne 15. 12. 2022, št. 0901-37/2022/1, RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
- Pritožbi prosilca z dne 6. 1. 2023 se ugodi in se odločba RTV Slovenija z dne 15. 12. 2022, št. 0901-37/2022/1 odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati podatke o gledanosti za linearno spremljanje programa in ogled z zamikom, za skupino gledalcev 4+, za 1. in 3. do 10. točke zahteve, in sicer:
1. Gledanost Studia City:
1. a. Povprečna gledanost oddaj Studio City po mesecih v obdobju 1.1. do 30.6. za leta 2022, 2021, 2020, 2019 in 2018;
1. b. Povprečna gledanost oddaje Studio City v obdobju 22.3.2021 do 30.6.2021
1. c. Povprečna gledanost oddaj Studio City v obdobju od 6.9.2021 do vključno 27.9.2021;
1. d. Povprečna gledanost časovnega bloka med 21.00 in 22.00 vsak ponedeljek v obdobju 27.3.2022 do 30.6.2022;
3. Povprečna gledanost ponovitve oddaje Arena na TV SLO 1 od 5.9.2022 do vključno 26.9.2022;
4. Povprečna gledanost oddaje Panorama (brez posameznih rubrik) za mesec junij 2022, julij 2022, avgust 2022, september 2022.
5. Povprečna gledanost enournega bloka med 20.00 in 21.00 uro na TV SLO 2 za mesec junij 2022, julij 2022, avgust 2022, september 2022
6. Osrednji informativni blok: Povprečna gledanost enournega bloka (od 18.57h do 20h) na TV SLO 1 med 19.00 in 20.00 za mesece januar, februar, marec, april, maj, junij za leta 2022, 2021,2020,2019,2018.
7. Povprečna mesečna gledanost oddaje Dnevnik za januar, februar, marec, april, maj, junij za leta 2022, 2021, 2020, 2019, 2018
8. Povprečna mesečna gledanost oddaje Odmevi za januar, februar, marec, april, maj, junij za leta 2022, 2021, 2020, 2019, 2018
9. Povprečna mesečna gledanost oddaje Tarča za januar, februar, marec, april, maj, junij za leta 2022, 2021, 2020, 2019, 2018
10. Povprečna mesečna gledanost programskega bloka ob četrtkih na TV SLO 1 med 21.00 in 22.00 za januar, februar, marec, april, maj, junij za leta 2022, 2021, 2020, 2019, 2018.
- V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je na organ naslovil elektronsko sporočilo z dne 22. 9. 2022, v katerem je navedel, da v skladu ZDIJZ prosi, za dostop do podatkov o gledanosti in spremljanju programov ter vsebin RTVS. Ob tem je navedel, da ga zanima gledanost informativnih oddaj, v vseh točkah za skupino gledalcev v starosti 4+ (prosi za podatke, ki obsegajo gledanost za linearno spremljanje programa, ogled z zamikom in podatke o ogledu prek spletne strani rtvslo.si):
1. Gledanost Studia City:
1. a. Povprečna gledanost oddaj Studio City po mesecih v obdobju 1.1. do 30.6. za leta 2022, 2021, 2020, 2019 in 2018;
1. b. Povprečna gledanost oddaje Studio City v obdobju 22.3.2021 do 30.6.2021
1. c. Povprečna gledanost oddaj Studio City v obdobju od 6.9.2021 do vključno 27.9.2021;
1. d. Povprečna gledanost časovnega bloka med 21.00 in 22.00 vsak ponedeljek v obdobju 27.3.2022 do 30.6.2022;
3. Povprečna gledanost ponovitve oddaje Arena na TV SLO 1 od 5.9.2022 do vključno 26.9.2022;
4. Povprečna gledanost oddaje Panorama (brez posameznih rubrik) za mesec junij 2022, julij 2022, avgust 2022, september 2022.
5. Povprečna gledanost enournega bloka med 20.00 in 21.00 uro na TV SLO 2 za mesec junij 2022, julij 2022, avgust 2022, september 2022
6. Osrednji informativni blok: Povprečna gledanost enournega bloka (od 18.57h do 20h) na TV SLO 1 med 19.00 in 20.00 za mesece januar, februar, marec, april, maj, junij za leta 2022, 2021,2020,2019,2018.
7. Povprečna mesečna gledanost oddaje Dnevnik za januar, februar, marec, april, maj, junij za leta 2022, 2021, 2020, 2019, 2018
8. Povprečna mesečna gledanost oddaje Odmevi za januar, februar, marec, april, maj, junij za leta 2022, 2021, 2020, 2019, 2018
9. Povprečna mesečna gledanost oddaje Tarča za januar, februar, marec, april, maj, junij za leta 2022, 2021, 2020, 2019, 2018
10. Povprečna mesečna gledanost programskega bloka ob četrtkih na TV SLO 1 med 21.00 in 22.00 za januar, februar, marec, april, maj, junij za leta 2022, 2021, 2020, 2019, 2018
11. Obiskanost spletne strani RTVSLO.SI:
11. a. Doseg spletne strani po mesecih za leta 2020, 2021, 2022
11. b. Povprečni dnevni doseg po mesecih za leta 2020, 2021, 2022
11. c. Povprečni dnevni čas obiskovalca po mesecih za leta 2020, 2021, 2022.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne15. 12. 2022, št. 0901-37/2022/1, s katero je zavrnil zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na gledanost za linearno spremljanje programa in ogled z zamikom za 1. in 3. do 10. točko zahteve. Posebni stroški v postopku niso nastali.
V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca ter določbe ZDIJZ ter navedel, da je prosilec dne 28.11.2022 prejel odgovor in informacije v točki 11. Obiskanost spletne strani RTVSLO.SI. Neobdelani podatki so javno dostopni na spletni strani MOSS - merjenje obiskanosti spletnih strani, lmns://www.m»ss-stiy.,.si/. Javno dostopni so tudi podatki o ogledu oddaj prek spletne strani rtvslo.si, zato je bil prosilcu za dostop do podatkov o klikanosti oddaj iz 1., in 3. do 10. točke zahteve posredovan elektronski naslov na arhiv oddaj na spletni strani organa https://365.rtvslo.si/oddaje. Organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali javno dostopna na kakšen drug način (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), ampak mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja (5. odstavek 6. člena ZDIJZ).
V zvezi z zahtevo prosilca, ki se nanaša na gledanost za linearno spremljanje programa in ogled z zamikom za 1. in 3. do 10. točko zahteve, je vodja Službe za korporativni marketing, kamor je organizacijsko umeščena tudi Služba za programski kontroling, dne 15.12.2022 v svojem odgovoru navedla, da novinar zahteva podatke za linearno spremljanje programa, ogled z zamikom in podatke o ogledu prek spletne strani za vsaj deset različnih oddaj, blokov in posameznih ur, za različne mesece in različna leta, ponekod pa kar od leta 2018. Ugotavlja, da tovrstne specifične analize in zbiranja podatkov Služba za programski kontroling ne opravlja. Pojasnjuje, da bi bilo za tako analizo treba nujno vzpostaviti poseben projekt, podatke posebej naročiti, jih ustrezno utežiti in analizirati. To so specifični postopki, ki za tako veliko količino podatkov zahtevajo izjemno veliko dodatnega dela in razpoložljivih kadrov. Taki podatki niso na voljo s preprostim klikom, kot bi morda kdo lahko mislil, pač pa, kot že zapisano, zahtevajo ustrezno obravnavo in analizo. Vodja Službe za korporativni marketing nadalje utemelji, da bi pošiljanje surovih podatkov brez dodanih ustreznih interpretacij in upoštevanja le-teh v določenem mediju, lahko vodilo v kršitev pogodbe organa z izvajalcem merjenja gledanosti. Organ v skladu s sklenjeno pogodbo lahko javnosti posreduje podatek o gledanosti določenih oddaj, vendar pa mora biti ta podatek opremljen tudi z ustrezno strokovno interpretacijo, saj pogodbeno določilo z izvajalcem organ zavezuje, da sicer standardne podatke o gledanosti lahko deli pod pogojem, da jih ustrezno strokovno opremi, sicer lahko javni zavod krši sklenjeno pogodbo, za takšno kršitev pa je zagrožena pogodbena kazen. Že nekajkrat so se v medijih pojavili neavtorizirani podatki o gledanosti določenih oddaj, zaradi česar je bil javni zavod že večkrat s strani vršitelja raziskave opozorjen na dolžno ravnanje s podatki in na možnost izstavitve zahtevka za plačilo pogodbene kazni. Vodja Službe poudarja, da za takšno količino posebej naročenih podatkov, ki bi morali biti opremljeni še z ustrezno strokovno interpretacijo in utežitvijo, organ nima na voljo ne kadrov in ne drugih resursov. Vodja Službe za korporativni marketing je pojasnila, da organ podrobne podatke o gledanosti televizijskih programov pridobiva zgolj zaradi svoje tržne dejavnosti, in sicer zaradi spremljanja realizacije oglaševalskih prihodkov, ki so vezani na gledanost oziroma na realizacijo Li. »gross rating points« (GRP). Za javno službo organa bi zadostovali splošni podatki o gledanosti, ki bi bili lahko pridobljeni tudi preko ankete, tako kot to velja za radio. Radio namreč uporablja anketo za merjenje ocene poslušanosti, ki je bistveno cenejša od raziskave gledanosti televizije, organ pa te podatke (oceno poslušanosti) tudi javno objavlja, uporablja pa te podatke tudi organ za uresničevanje in planiranje oddaj. Raziskava gledanosti televizije - v okviru katere organ pridobiva surove podatke, na podlagi katerih bi bilo mogoče, z ustrezno analizo, obdelavo in interpretacijo, ustvariti podatke, ki jih zahteva prosilec - je tako v celoti namenjena tržni dejavnosti organa in se iz te dejavnosti tudi financira. Organ je nadalje opozoril na definicijo informacije javnega značaja in da mora omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij, zato organi niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, opravljati raziskav in analizirati podatkov in jih interpretirati, da bi zadostili zahtevi prosilca. Glede na prosilčevo zahtevo organ ocenjuje, da prosilec zahteva ravno to - analizirane podatke o gledanosti za določen v določenih časovnih terminih za določene oddaje. Prosilec je svojo zahtevo zelo podrobno časovno in vsebinsko opredelil. Organ na podlagi obrazložitve vodja Službe za korporativni marketing ugotavlja, da bi moral organ za namen posredovanja zahtevanih podatkov prosilcu zahtevane podatke posebej naročiti, jih ustrezno utežiti in analizirati v smislu priprave novega dokumenta, kar bi po oceni vodja Službe za korporativni marketing preveč vplivalo na izvajanje rednih nalog organa. Za takšno količino posebej naročenih podatkov, ki bi morali biti opremljeni še z ustrezno strokovno interpretacijo in utežitvijo, organ nima na voljo ne kadrov in ne drugih resursov. Tudi v sodbi, št. III U 297/2012 z dne 7.11.2013, sodišče izrecno izpostavi, da so po določbah ZDIJZ (1. in 4. člen) organi dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Organ ne razpolaga z zahtevanimi informacijami v materializirani obliki in jih tudi ne more na preprost in enostaven način ter brez dodatnega napora in resursov pridobiti iz obstoječih baz podatkov, zato jih prosilcu ne more posredovati. Ker niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, je treba prosilčevo zahtevo v celoti zavrniti v delu, ki se nanaša na gledanost za linearno spremljanje programa in ogled z zamikom za 1. in 3. do 10. točko zahteve. Organ surove podatke o gledanosti pridobi od izvajalca merjenja gledanosti, vendar jih na podlagi sklenjene pogodbe brez dodanih ustreznih interpretacij in upoštevanja le-teh ne more posredovati javnosti. Organ ocenjuje, da so surovi podatki o gledanosti pridobljeni v taki obliki, da nujno zahtevajo nadaljnjo strokovno obdelavo, kar pomeni, da so še predmet posvetovanja oz. strokovne analize in interpretacije strokovne službe pri organu. Njihovo razkritje bi nedvomno povzročilo napačno razumevanje njihove vsebine. Z namenom, da prepreči napačne interpretacije in manipulacije s surovimi podatki, se je zaščitil tudi izvajalec merjenja gledanosti. To izhaja tudi iz pogodbenega določila z izvajalcem, ki dovoljuje deljenje standardnih podatkov o gledanosti le pod pogojem, da so ustrezno strokovno opremljeni oz. strokovno pojasnjeni, sicer se lahko uresniči pogodbena kazen. Pogodbena partnerja sta s pogodbo vnaprej predvidela, da prihaja brez strokovnega znanja do napačnih interpretacij surovih podatkov. Napačno razumevanje podatkov bi nedvomno vplivalo tudi na status in strokovni ugled izvajalca, ki svoje storitve opravlja na prostem trgu. Razkrivanje surovih podatkov po oceni izvajalca merjenja gledanosti pomeni tako hudo kršitev pogodbe, da je za ta primer predvidena celo pogodbena kazen. Po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ sme organ prosilcu zavrniti dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Organ ocenjuje, da surovi podatki o gledanosti predstavlja izjemo po 9. točki 1. odst. 6. čelna ZDIJZ, zato se dostop do surovih podatkov zavrne. Pravno podlago za financiranje organa opredeljuje Zakon o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št 96/05,109/05 , 105/06 , 26/09 in 9/14, v nadaljevanju ZRTVS-1). Le-ta v 30. členu določa, da organ pridobiva sredstva za izvajanje svojih dejavnosti iz plačil prispevka za programe RTV Slovenija, tržnih dejavnosti, sredstev državnega proračuna, sponzoriranja in iz drugih virov skladno z zakonom in statutom. Javno službo organa določa 3. in 13. člen ZRTVS-1 in zajema ustvarjanje, pripravljanje, arhiviranje in oddajanje radijskih in televizijskih programov, zagotavljanje vidnosti in slišnosti programov RTV Slovenija, vzdrževanje in razvoj televizijske in radijske infrastrukture in digitalno oddajanje programov. ZRTVS-1 v prvi alineji 1. odst. 15. člena določa, da med tržne dejavnosti, ki jih zavod lahko izvaja, sodi trženje programov. Prihodki iz naslova tržnih dejavnosti se lahko porabijo za sofinanciranje javne dejavnosti ali za ohranjanje in širitev tržnih dejavnosti (3. odst. 14. člena ZRTVS-1). Pravilnik o določitvi sodil za razporejanje stroškov po dejavnostih (v nadaljevanju Sodila), ki ga je organ objavil v internem glasilu Informator, št 58 z dne 19.10.2022, v drugem odstavku 7. člena določa, da so nejavni odhodki javne dejavnosti odhodki, ki nastanejo oziroma so povezani z opravljanjem tržne dejavnosti in drugih dejavnosti, v okviru katerih se ustvarjajo nejavni prihodki javne dejavnosti, v zadnjem odstavku 7. člena pa določa, da so tržni odhodki vsi odhodki, ki nastanejo oziroma so povezani z opravljanjem tržne dejavnosti. Informacije o gledanosti TV oddaj se po pojasnilu vodje Službe za korporativni marketing nanašajo na tržno dejavnost, saj nastanejo zaradi trženja medijskega oglaševanja, pri tem pa se ne posega v finančna sredstva, ki so namenjena za izvajanje javne službe. Poslovanje na področju tržne dejavnosti je organizirano ločeno od javne službe (4. odst. 14. člen ZRTVS-1,2. člen sodil). Raziskava gledanosti televizije - v okviru katere organ pridobiva surove podatke, na podlagi katerih bi bilo mogoče, z ustrezno analizo, obdelavo in interpretacijo, ustvariti podatke, ki jih zahteva prosilec - je tako v celoti namenjena tržni dejavnosti organa in se iz te dejavnosti tudi financira. Organ je ocenil, da se zahtevani podatki ne nanašajo na izvajanje javne dejavnosti organa po ZRTVS-1, zato informacije, ki so predmet zahteve, ne izvirajo iz javnopravnega delovnega področja organa. Ker zahtevane informacije ne izpolnjujejo kriterijev za opredelitev informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, je organ zahtevo prosilca zavrnil v delu, ki se nanaša na gledanost za linearno spremljanje programa in ogled z zamikom za 1., in 3. do 10. točko zahteve.
Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 6. 1. 2023, zaradi zavrnitve dostopa do zahtevanih informacij. Ob tem je navedel, da zavrnitev zahteve ni utemeljena, saj gre za javne podatke o gledanosti, ki morajo biti javnosti prosto dostopni, kot so bili v vseh preteklih letih. Podatki o gledanosti so pomembni, saj je z njimi mogoče preveriti, ali držijo navedbe trenutnega vodstva RTVS o gledanosti (splošne gledanosti in gledanosti specifičnih oddaj oziroma časovnih blokov), s katerimi so bile utemeljene nekatere drastične odločitve, ki so zaznamovale dogajanje na RTVS v zadnjem letu in pol. Navsezadnje, to dogajanje je privedlo do spremembe zakona o RTVS in nedavnega referenduma, kar je delovanje RTVS povzdignilo na raven najpomembnejših javnih tem zadnjega obdobja. Gledanost je bila v tem času pomemben del debat in sprejemanja odločitev, konkretnih podatkov pa javnost ni mogla preveriti. Prosilec se nadalje ne strinja z utemeljitvijo glede delovanja Službe za programski kontroling. Poudaril je, da je organ podatke o linearnem spremljanju programa, ogled z zamikom in podatke o ogledu preko spletne strani, za vsaj deset različnih oddaj, blokov in posameznih ur, za različne mesece in leta, v preteklosti že posredoval novinarjem, brez angažiranja dodatnih kapacitet in odpiranja posebnih projektov. Služba za programski_kontroling, ki je nekoč sodila pod Televizijo Slovenija, je v tedanji sestavi tovrstne podatke posredovala brez težav, oziroma tedaj ni bilo treba ne čakati, ne podatkov pridobivati preko IP - podatke so novinarji pridobili preko Službe za komuniciranje. Dostop do podatkov o gledanosti je v resnici postal omejen šele v obdobju, odkar se je spremenilo vodstvo organa. Tudi Programski svet RTVS je pri pripravi Programsko-produkcijskega načrta od vodstva RTVS zahteval navedbo ciljne gledanosti, pa tudi gledanosti posameznih oddaj v preteklosti, za kar ni bilo treba ustanavljati novih projektov. Tudi uteževanje in analiza podatkov sta bila v sistemu, ki ga ima RTV Slovenija, v preteklosti enostavni opravili, ki so ju zaposleni v Službi za programski kontroling hitro izvedli. To lahko potrdijo nekdanji odgovorni uredniki in direktorji, ki imajo v svojih arhivih zabeležene konkretne primere zahtev za podatke o gledanosti in odgovore nanje. Če pa bi že katera od kategorij, navedenih v zahtevi, bila za RTVS tudi še po treh mesecih in pol, ki so minili od vložitve zahteve, prezahtevna naloga, bi lahko to v zavrnitveni odločbi navedli posebej, ne pa da so pavšalno zavrnjene vse točke zahteve v celoti, z izjemo ene. Nadalje vodja službe za korporativni marketing navaja, da organ podrobne podatke o gledanosti televizijskih programov pridobiva zgolj zaradi svoje tržne dejavnosti, in sicer zaradi spremljanja realizacije oglaševalskih prihodkov, ki so vezani na gledanost oziroma na realizacijo t.i. »gross rating points«. Po informacijah prosilca to ne drži. Prejšnja direktorica Televizije Slovenija je bila razrešena z argumentom »zgodovinsko najnižje gledanosti Televizije Slovenija«, podatki o gledanosti pa so bili tedaj javno predstavljeni - ne le o gledanosti TV Slovenija na splošno, temveč tudi o gledanosti posameznih mesecev, obdobij, posameznih oddaj... Prosilec vztraja, da je pred spremembo vodstva, javnost lahko dostopala do teh podatkov, oziroma jih je organ celo sam objavljal, zdaj pa trdi, da teh podatkov ni mogoče pridobiti. Glede trditve Službe za korporativni marketing, da za javno službo organa zadostujejo splošni podatki o gledanosti, ki bi bili lahko pridobljeni tudi preko ankete, kot to velja za radio, je prosilec navedel, da temu argumentu nasprotuje. Večina javnih televizij, razen tistih v finančnih težavah, uporablja različne vrste elektronskega merjenja podatkov, nikakor pa ne uporabljajo anketnega načina oziroma merjenja »na priklic«, kot je to praksa na radijskih postajah. Res je, da se poslušanosti radia elektronsko ne meri, ker ekonomski interes oglaševalcev ni tako močan, vendar pa to ne pomeni, da je izhodišče za merjenje gledanosti izključno tržni interes. Podatke o gledanosti namreč Televizija Slovenija redno uporablja pri načrtovanju oddaj in za druge namene. Kot primer: podrobne podatke o »zgodovinsko najnižji gledanosti« je po informacijah prosilca, s tem pa je bila povezana zahteva za nujne spremembe programske sheme in ukinitev oddaj z namenom doseganja višje gledanosti. Po dostopnih informacijah so bila sredstva za raziskovanje gledanosti programa TVS sicer doslej načrtovana iz javnega denarja oziroma iz istega proračuna RTVS kot vse ostalo na javnem zavodu - plače, sredstva za produkcijo oddaj, investicije in podobno. Razdelitve, da bi kaj financirali ločeno iz trženjskih prihodkov, v preteklosti ni bilo, oziroma je bila to redkost. RTV Slovenija je torej javna sredstva vselej porabljala tudi za plačilo raziskav in plač za zaposlene v Službi za programski kontroling in tudi po tej plati je javnost upravičena do pridobivanja zahtevanih podatkov. Tudi če bi obstajala posebna namenska sredstva za plačilo raziskave, ki jo izvaja AGB, bi bil to denar, primarno ustvarjen z javnimi sredstvi, preko trženja, in bi javnost tako bila še vedno upravičena do dostopa do podatkov. V zavrnilni odločbi je navedeno, da iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organ naj bi moral prosilcem omogočiti zgolj dostop do že obstoječih informacij, zato organi niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, opravljati raziskav in analizirati podatkov in jih interpretirati, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz tega bi lahko sklepali, da RTV Slovenija ne spremlja podatkov o gledanosti oddaj skozi določena obdobja, vendar to ne drži. Televizija Slovenija v resnici redno spremlja gledanosti oddaj, pripravlja primerjalne sheme in jih posreduje odgovornim urednikom. Možno je sicer, da takšni dokumenti trenutno ne obstajajo, če trenutno vodstvo podatkov o gledanosti, ki so dostopni v sistemu beleženja gledanosti, ne uporablja. Vendar to ne more biti argument za zavračanje dostopa do podatkov, ki že obstajajo, treba pa jih je zgolj pridobiti iz sistema. Iz navedenih razlogov vlaga pritožbo in ponavlja zahtevo za dostop do podatkov, kot so navedeni v prvotni zahtevi z dne 22.9.2022.
Organ je dne 9. 1. 2023 odstopil pritožbo prosilca v reševanje IP. Ob tem je ugotovil, da je pritožba prosilca pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi.
Pritožba je utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo organa v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Glede kriterija materializirane oblike
V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ. Sporno pa je vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami na način, kot so predmet zahteve.
IP je zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja dne 30. 1. 2023 pri organu izvedel ogled brez prisotnosti strank na podlagi 11. člena ZInfP, v pravni teoriji poznan kot ogled in camera, z namenom, da sam oceni in presodi dejstva, ki so relevantna v obravnavani zadevi. Takšno delovanje narekuje tudi načelo materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
IP je primarno prosil, da organ na splošno pojasni, na kakšen način spremlja gledanost oddaj, od kdaj (od katerega leta), katera služba to vodi, od kod pridobiva podatke, kdo sprejme odločitev, katere podatke bo pridobil oz. za katere oddaje? Ali se podatki prejemajo v paketu, sproti ali na zahtevo?
Organ je pojasnil, da se gledanost vodi od leta 1999, podatke opravlja oz. zbira družba AGB Nielsen, medijske raziskave, d.o.o. Podatke pridobivajo na dnevni ravni, v ponedeljek za nazaj. Podatke dobijo preko strežnika. Osnova je minutna gledanost za vsak program 24 ur, splošna, po različni demografski ciljni skupini. Drugi paket so podatki po oddajah, kot so sklenili pogodbo, organ spremlja tudi oddaje, ki so predmet zahteve. Organ spremlja še oglase, to prejme v tretjem paketu. AGB Nielsen pošlje torej surove podatke, ki predstavljajo osnovo za analizo. Organ nima vpogleda v te surove podatke, potrebna je analiza s pomočjo orodja, ki ga organ plačuje na število uporabnikov. Trenutno je sedem oseb, ki ima to orodje in dela z njim. Organ odpre program oz. orodje, ki omogoča analizo, na način, da mu organ naloži kriterije izbire. Organ pojasni, da so možni kriteriji, kot jih je določil prosilec, torej povprečna gledanost oddaje znotraj izbranega obdobja. Organ nastavi tabelo, da dobi grupirane podatke, nato nastavi obdobje za več let, v naslednjem koraku se poda ciljna skupina (4+), označi na katerem sporedu, za katero aktivnost (v živo in zamik, lahko oboje hkrati, dobita se dva podatka), izbere naslov oddaje, po potrebi časovni pas, kazalce spremljanja (% gledalcev glede na prebivalce Slovenije, preračunana v številko prebivalcev, % delež gledalcev glede na vse, ki imajo prižgane TV). Nato izvede »zagon« programa. Če je poizvedba za več let, to traja nekaj minut cca 10, če je en dan, je rezultat takoj. Organ torej pojasni, da ima orodja, s katerim lahko iz sistema prikliče podatke, kot so predmet zahteve. Za priklic potrebuje maksimalno tri ure. Težavo organ vidi v pregledu pridobljenih podatkov, torej v kontroli. Več težav povzročajo tiste oddaje, ki so spreminjale termin predvajanja. Tako npr. pri Studio City in Tarči ni težava, pri: Areni, Panorami in Odmevih, ki spreminjajo termin predvajanja, bi organ potreboval en dan za vse posebnosti. Po tem času organ ocenjuje, da razpolaga s točnimi podatki. Organ s tem šteje, da pridobi podatke, ki so sicer predmet zahteve, vendar jih sam ocenjuje kot selekcionirani surovi podatki, ki terjajo dodatno pojasnilo. Kot »pojasnilo« se razume, da je treba ob tem upoštevati še druge okoliščine, kot so zajete tedenske in dnevne oddaje, da gre za različna časovna obdobja, različne termine predvajanja, premiere, letni časi,..itd. Organ je opozoril, da je treba te podatke pravilno interpretirati, kar pa iz surovih podatkov, kot jih zahteva prosilec, ni mogoče. V skladu z dogovorom na ogledu in camera je organ dne 2. 2. ter 3. 2. 2023 IP posredoval zahtevane podatke pod točko 1, 3 in 8 zahteve prosilca, pri čemer je za prvo in tretjo točko za t. im. surove podatke potreboval 20 minut, za osmo točko pa 15 minut. Pri prvi in tretji točki je organ pripravil tudi »interpretacijo« podatkov, za kar je potreboval dve uri.
Glede na ugotovitve na ogledu in camera IP ugotavlja, da odločitvi organa, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga ter da jih ne more na preprost in enostaven način pridobiti, ne more slediti, saj navedeno ne drži. Organ je povsem jasno in nedvoumno pojasnil, da prosilec zahteva t.im. surove podatke, ki jih lahko organ z relativno enostavnim postopkom oziroma ukazom s pomočjo orodja, s katerim razpolaga, prikliče iz serverja oz. iz baza podatkov, ki jih je za točke ena, tri in osem zahteve prosilca tudi predložil IP. Ker je prosilec postavil zahtevo po več podatkih, za več let, organ za priklic podatkov po kriterijih zahteve prosilca potrebuje nekoliko več časa, kljub temu pa ni mogoče govoriti o nesorazmernem trudu in času, saj je organ za eno oddajo (Odmevi) za pet let, za šest mesecev, do zahtevane informacije prišel v roku 15 minut. Na ogledu in camera je organ sam ocenil, da bi za celotno zahtevo potreboval tri ure dela, kar pa po oceni IP ne predstavlja prevelike obremenitve za organ, niti ne ogroža opravljanja temeljne funkcije ali dejavnosti organa. V tej zvezi IP posebej poudarja, da čas in delo iskanja zahtevanih dokumentov, pa tudi velik obseg zahtevanih informacij, nikakor ne sme in ne more biti razlog za zavrnitev zahteve prosilca, saj ZDIJZ te omejitve ne daje. To izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS št. U 92/2006-8 z dne 4. 10. 2007, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da »veliko dela za organ« ni zakonska izjema po ZDIJZ, zaradi katere bi bilo mogoče dostop zavrniti.
Organ je sicer svojo utemeljitev, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, vezal na potrebo po analizi podatkov, ki so predmet zahteve, vendar pa je IP ugotovil, da sama interpretacija ali analiza oz. utežitev podatkov, kot to navaja organ, ni predmet zahteve prosilca. Organ je v izpodbijani odločbi zato zmotno navedel, da »prosilec zahteva ravno to - analizirane podatke o gledanosti v določenih časovnih terminih za določene oddaje«, saj, kot je bilo ugotovljeno na ogledu in camera, prosilec zahteva »surove« podatke, ki jih organ pridobi z uporabo orodja, na način, da postavi zahtevane kriterije in pridobi izpis. Da gre za dve vrsti podatkov, to je »surove« in »analizirane«, izhaja tudi iz odgovora organa, ki je na zahtevo IP, da pri podatkih pod točko 8 posreduje samo to, kar prosilec zahteva, posredoval zgolj Excel tabelo s številčnimi podatki o gledanosti, za razliko pri podatkih pod točko ena in tri zahteve, pri katerih je organ IP dejansko predložil »analizirane podatke«, torej poleg številčnih podatkov o gledanosti še vsebinsko analizo, kar pa, kot rečeno, ni predmet zahteve prosilca.
Po oceni IP je torej organ pri obravnavanju vprašanja, ali je izpolnjen kriterij materializirane oblike po prvi alineji 4. čl. ZDIJZ, dejansko stanje ugotovil zmotno in nepopolno, saj je IP ugotovil, da lahko organ s pomočjo orodja, s katerim razpolaga, iz baze podatkov prikliče podatke o gledanosti za linearno spremljanje programa in ogled z zamikom, za skupino gledalcev 4+, po kriterijih opredeljenih v točki 1. in 3. do 10. točke zahteve prosilca, kar je predmet pritožbe in kar pomeni, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga v materializirani obliki. Zgolj priklic« informacij iz računalniške baze namreč ne pomeni »ustvarjanja novih dokumentov«. Takšna je tudi sodna praksa, ki je postavila določene standarde glede vprašanja, kdaj govorimo o informacijah javnega značaja, ki se nahajajo v računalniških bazah, in sicer, »da priklic obstoječih podatkov iz računalniške baze ne pomeni ustvarjanja novega dokumenta, če je to mogoče opraviti enostavno in hitro«, kot to velja tudi v obravnavanem primeru.
Glede izjeme po 9. točki prvega odst. 6. čl. ZDIJZ (dokument v postopku izdelave)
IP nadalje ne more slediti stališču organa, da »surovi« podatki o gledanosti predstavljajo podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje vsebine.
Kot je bilo ugotovljeno na ogledu in camera, izpis podatkov po kriterijih, ki jih je postavil prosilec, prikaže tri vrste podatkov: %-delež gledalcev glede na prebivalce Slovenije, preračunano v število prebivalcev in %-delež gledalcev glede na vse, ki imajo prižgane TV sprejemnike, pri čemer vselej velja, da se zraven pripiše navedba vira podatkov, velikost vzorca in obdobja, na katerega se podatki nanašajo. Takšni podatki torej sami po sebi izkazujejo gledanost, kot je predmet zahteve, zato ne gre za podatke, ki bi bili v postopku izdelave ali še predmet posvetovanja. Tudi, če bi organ zraven pripisal svojo strokovno analizo ali interpretacijo, se podatki, ki so zahtevani, ne bi spremenili in bi ostali takšni »surovi« podatki. Prvi pogoj zatrjevane izjeme torej ni podan. Prav tako pa ni izkazana niti škoda v smislu napačnega razumevanja njihove vsebine. IP razume skrb organa, da je treba ob »razumevanju« zahtevanih podatkov upoštevati tudi okoliščine, ki jih je pri svoji uporabi takšnih podatkov zaznal organ, kot so npr. termin ogleda, letni časi, premiere, ipd., vendar pa tovrstne okoliščine ne morejo predstavljati utemeljenega razloga za zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij. Še zlasti, ker tudi organ sam objavlja t.im. »surove« podatke. Tako je IP na ogledu in camera izpostavil primer, ki ga je zasledil v medijih, objavljen na spletni strani organa dne 14. 1. 2022, z naslovom »Odlična gledanost oddaje Premagajmo covid 19[1], Gledanost oddaje Premagajmo covid 19 je pokazala, da si gledalci želijo dodatnih pojasnil v zvezi s covidom in epidemičnimi razmerami doma. Gledanost: Oddajo Premagajmo covid 19 si je včeraj ogledalo 7,7 % ali 146.400 gledalcev starih nad 4 leta, oz. 18 % delež vseh gledalcev televizije v času oddaje. Gledanost časovnega pasu med 20.00 in 22.00 uro na TV SLO 1 pa je dosegla kar 7,5 % oz. 143.900 gledalcev starih nad 4 leta oz. 18 % delež vseh gledalcev televizije, kar je več kot gledanost enakega časovnega pasu z dne 6. 1. 2022, ko smo predvajali Studio 3 (Tarča, Globus in Točka preloma) ali 16. 12. 2021, ko je bila na programu posebna oddaja EkstraVisorja o pokojninskem labirintu. Vir: RTV Slovenija iz raziskave AGB Nielsen Media Research, panelni vzorec 450 gospodinjstev, starost nad 4 leta, gledanost v živo in z zamikom.«
Na vprašanje IP, kje v zgoraj navedenih podatkih, ki jih je organ sam objavil, izhaja analiza, je organ pojasnil, da pri tej objavi ni analize, ki sicer pomeni pojasnilo vseh okoliščin, ki so drugačne od običajnih[2]. Po oceni IP torej zgolj zato, ker organ meni, da bi prost dostop do zahtevanih informacij lahko privedel do napačne interpretacije ali manipulacije s surovimi podatki, še ne pomeni, da se lahko zaradi navedenega zavrne dostop po ZDIJZ. Če tudi ZDIJZ ne omenja možnosti opozoril v smislu, da gre v obravnavanem primeru za »surove« podatke, pa slednje izhaja že iz same izpodbijane odločbe, zato je samo po sebi razumljivo, da to razume tudi prosilec[3]. Ne glede na navedeno pa se temu, kar skrbi organ (npr. manipulacija s podatki), ni mogoče izogniti, tudi, če bi organ pripravil posebno analizo oz. interpretacijo zahtevanih podatkov, pri čemer je odgovornost na strani prosilca, kaj bo s temi podatki počel. To pa ni več stvar presoje tega postopka po ZDIJZ, lahko pa je to predmet kakšnega drugega (civilnega, kazenskega) postopka.
Ključno je, da na informacije javnega značaja ni mogoče gledati oz. jih obravnavati na način, da je lahko prost dostop omogočen zgolj za tiste podatke, ki organu ustrezajo oz. so zanj ugodni, kot si to zmotno predstavlja organ. Ni dvoma, da organ tovrstne podatke, v obliki kot jih zahteva prosilec, objavlja sam in jih posreduje tudi na zahtevo drugim prosilcem. Ker IP ne vidi razlike, med objavljenimi podatki, ki jih torej organ sam posreduje v javnost[4] in podatki, ki so zahtevani, tudi ne more slediti splošni trditvi organa, da bi brez strokovne opremljenosti razkritje zahtevanih podatkov povzročilo napačno razumevanje njihove vsebine. Organ namreč svojih trditev z ničemer ni uspel izkazati. Poleg tega pa lahko organ, če ocenjuje, da je to potrebno, prosilca »opozori« na okoliščine, ki terjajo dodatno pojasnilo, ni pa tega v postopku po ZDIJZ dolžan storiti, niti mu tega IP ni pristojen naložiti.
Glede na navedeno po oceni IP zahtevane informacije niso prestale niti specifičnega škodnega testa oziroma tretjega pogoja iz 9. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi česar zatrjevana izjema ni podana.
Glede tržne dejavnosti organa
IP nadalje ugotavlja, da je sporno vprašanje, ali zahtevane informacije sodijo v okvir izvajanja javne dejavnosti organa torej javne službe, ali v okvir tržne dejavnosti, kar zatrjuje organ.
IP se strinja z organom, da lahko ta, poleg dejavnosti, ki spada v javno službo, opravlja tudi druge, t.i. tržne dejavnosti, ki ne sodijo v izvajanje javne službe, vendar pa to ne pomeni, da je javni zavod kot pravna oseba javnega prava vselej zavezanec samo v delu, ki se nanaša na izvajanje javne službe. Organ je kot pravna oseba javnega prava zavezanec po ZDIJZ na vseh področjih, ki so kakorkoli povezana z javnopravnim delovanjem, oziroma se nanašajo na dejavnosti, ki se izvajajo v javnem interesu ter so regulirane z javnopravnimi predpisi, ki zavezujejo organ. V skladu z 2. členom ZDIJZ namreč za organe, ki so zavezani na podlagi 1. člena ZDIJZ, kamor se uvršča tudi organ, primarno v celoti velja načelo transparentnega delovanja, določene informacije pa je iz tega režima mogoče izvzeti le, če so izključno zasebnopravne narave. Iz navedenega tako izhaja, da so informacije javnega značaja vse informacije, ki so kakorkoli povezane z izvajanjem dejavnosti javne službe oziroma, ki kažejo na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. Prav ta statusna oblika organa kot javnega zavoda, je temelj, iz katerega se ugotavlja obseg preglednosti in s tem zaveze po transparentnem delovanju, ki jo opredeljuje tudi 28. čl. ZRTVS-1, da je poslovanje organa javno. IP ob tem opozarja na sodbo Upravnega sodišče RS št. IU 966/2021-26 z dne 4. 1. 2023, v katerem je navedlo: »Sodišče se tudi ne strinja s tožbeno trditvijo, da če javni zavod neko dejavnost financira iz tržne dejavnosti, da potem podatki v zvezi s to dejavnostjo ne morejo biti predmet zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Ustavno sodišče RS je v odločbi 11-1-272/97 z dne 23. 11. 2000, navedlo da Zakon o zavodih sredstev v nobenem pogledu ne odvaja od celote gospodarjenja javnega zavoda. Tudi zanje velja določba drugega odstavka 48. člena Zakona o zavodih, da sme zavod presežek prihodkov nad odhodki uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, zaradi katerega je ustanovljen. Javni zavodi so ustanovljeni za opravljanje javnih služb, sredstva, namenjena opravljanju javnih služb pa so brez dvoma del javne porabe (točka 16 obrazložitve). Po presoji sodišča so torej tudi tista sredstva javnega zavoda, ki so pridobljena s prodajo blaga in storitev na trgu, javna sredstva in je torej tudi ravnanje s temi sredstvi podvrženo dostopu do informacij javnega značaja in so ta sredstva lahko predmet zahteve po ZDIJZ«. Takšno stališče izhaja tudi iz ostale ustaljene upravno sodne prakse[5].
V izpodbijani odločbi in tudi na ogledu in camera je organ navedel, da se informacije o gledanosti TV oddaj nanašajo na tržno dejavnost, saj nastajajo zaradi trženja medijskega oglaševanja in se iz te dejavnosti tudi financirajo. V skladu z načelom finančne preglednosti pri opravljanju javne službe, je v 4. odstavku 14. čl. ZRTVS-1 določeno, da se prihodki in odhodki iz naslova opravljanja javne službe ter prihodki in odhodki iz naslova tržnih dejavnosti vodijo na dveh ločenih računih. Glede na navedeno je IP pozval organ, da predloži izpiske iz računa, ki dokazuje način financiranja informacij o gledanosti, tudi z vidika plačila uslužbencev, ki izvajajo analizo prejetih podatkov, ki po navedbah organa sodijo pod službo programski kontroling. Organ je predložil izkaz prihodkov in odhodkov za leto 2022, iz katerega izhaja, da se strošek medijske raziskave (AGB) vodi v okviru programskega kontrolinga, in sicer na področju javne dejavnosti. Enako velja za stroške dela redno zaposlenih službe za programski kontroling, ki prav tako sodijo pod javno dejavnost. Navedeno pomeni, da trditev organa, da gre za informacije iz tržne dejavnosti, ne drži, saj jih organ na takšen način niti ne vodi. Kljub temu, da organ zatrjuje, da izvaja merjenje gledanosti za to, da trži oglase, s čimer pridobiva sredstva iz trga in da gledanosti po zakonu ni zavezan preverjati, pa je dejstvo, da organ z navedenimi podatki razpolaga, da so pridobljeni podatki plačani iz javne dejavnosti, poleg tega pa se oddaje, za katere prosilec zahteva podatke o gledanosti, izvajajo v okviru programa javne službe in se tudi sama analiza podatkov izvaja v okviru javne dejavnosti. Povedano drugače, če tudi bi organ storitev merjenja plačal iz tržne dejavnosti, pa se sami podatki o merjenju gledanosti neposredno nanašajo na izvajanje programa, ki je javna služba, zato v tem delu ni mogoče govoriti o tržni dejavnosti. V skladu s 30. čl. ZRTVS-1, pridobiva organ sredstva za izvajanje »svojih dejavnosti« iz različnih virov, in sicer iz: prispevka, tržnih dejavnosti, sredstev državnega proračuna; sponzoriranja in drugih virov skladno z zakonom in statutom, pri čemer je ključno, da se javna služba lahko sofinancira tudi iz prihodkov iz naslova tržnih dejavnosti (tretji odstavek 14. čl. ZRTVS-1). Osnovna naloga organa je izvajanje javne službe, kar pomeni, da če organ ne bi izvajal javne službe radijske in televizijske dejavnosti (opredeljene v 3. in 4. čl. ZRTVS-1), tudi ne bi mogel tržiti medijskega oglaševanja, ki so vmesni »člen« med »javnim« programom, za katerega se izvaja merjenje gledanosti.
IP na podlagi navedenega ugotavlja, da zahtevane informacije sodijo v okvir izvajanja javne dejavnosti, ki služi uradnemu namenu organa, povezane z javno funkcijo organa za zagotavljanje javne službe na področju radijske in televizijske dejavnosti, določene z ZRTVS-1, z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljank in državljanov Republike Slovenije, Slovenk in Slovencev po svetu, pripadnic in pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, ter druge dejavnosti v skladu s tem zakonom in Statutom RTV Slovenija ter zakonom, ki ureja področje medijev in kot take izpolnjujejo pogoje po prvem odstavku 4. čl. ZDIJZ.
Nadalje IP v tej zvezi tudi ne more slediti trditvi organa, da mu posredovanje zahtevanih podatkov prepoveduje pogodba, in sicer čl. 4.5.2. IP je vpogledal v pogodbo, ki jo je organ skleni s podjetjem AGB Nielsen za storitev dnevnega elektronskega merjenja gledanosti TV programov in posredovanje podatkov merjenja z dne 28. 3. 2022 in ugotavlja, da se navedena določba nikakor ne nanaša na podatke, ki so predmet zahteve, temveč je v konkretnem primeru treba upoštevati čl. 4. 5. 1., ki jasno določa, da ima organ pravico do »javne objave in rabe posameznih dnevnih rezultatov ali lastnih analiz v vseh svojih oblikah tržnega in poslovnega komuniciranja s ciljnimi javnostmi,…vendar le za svoje televizijske programe, v takšnem primeru bo naveden vir podatka ter velikost vzorca in obdobja na katerega se podatki nanašajo«. V obravnavanem primeru prosilec ne zahteva nič drugega, kot je v navedeni pogodbi omogočeno organu, to je javna objava podatkov o gledanosti oddaj, ki se izvajajo v okviru javne službe. Drugačna razlaga navedene določbe bi izničila pomen same pogodbe, ki jo organ, kot je ugotovljeno zgoraj, financira iz javne dejavnosti. IP zato poudarja, da ne glede na to, za kakšen namen se izvaja merjenje gledanosti, je ključno, da se v osnovi »meri in posledično trži« javni nacionalni program, kar pomeni, da gre za uporabo sredstev in kadrov javnega zavoda, zato gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.
Zaključek
IP je na podlagi navedenega ugotovil, da je organ na prvi stopnji zmotno presojal dokaze in iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja ter napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu posredovati informacije, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.
Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
samostojna svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka
[1] https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/odlicna-gledanost-oddaje-premagajmo-covid-19/608606
[2] Primer okoliščin, po navedbah organa, je npr. Studio City, ko so bile tri oddaje Retrospektiva, in so bile izbor najboljših tem znotraj Studia City. Voditelj je bil drug, rezultat tega pa je bila, da je bila gledanost oddaje nižja. To so te okoliščine, ki jih ni mogoče prikazati iz surovih podatkov, kot so predmet zahteve.
[3] Smiselno enako o tem tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. IU 1096/2012-11 z dne 27. 2. 2013
[4] Izjemna gledanost tekem SP v nogometu Katar 2022 dne 19. 22. 2023 - https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/izjemna-gledanost-tekem-sp-v-nogometu-katar-2022/651540
[5] Npr. sodba Vrhovnega sodišča št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007 in sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012, sodbe Upravnega sodišča RS, I U 1422/2015-18 z dne 30. 11. 2016, I U 899/2016-44 z dne 5. 2. 2019 in I U 902/2013-29, z dne 20. 5. 2015