prosilec - RTV Slovenija

POVZETEK:

Organ je zavrnil prosilcu dostop do zahtevane projektne dokumentacije iz razloga varstva poslovne skrivnosti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Organ je dostop do zahtevane dokumentacije utemeljil na izjemi po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, določanje poslovne skrivnosti pa praviloma ni v domeni subjektov javnega prava, in je tako tudi pri javnih zavodih mogoča le izjemoma. Po določbah 39. člena ZGD-1 se namreč določanje poslovne skrivnosti navezuje na družbe kot poslovne subjekte, ki nastopajo na konkurenčnem trgu. Pri izpolnjevanje subjektivnega in objektivnega kriterija poslovne skrivnosti v smislu 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v povezavi z določbo 39. člena ZGD-1, je tako bistveno vprašanje, ali so predmet poslovne skrivnosti po tem kriteriju podatki, ki za podjetje pomenijo konkurenčno prednost. V obravnavanem primeru pa je že organ sam navedel, da gre za podatke, vezane na civilno obrambo. Poleg tega je značilnost poslovne skrivnosti po obeh kriterijih tudi v tem, da gre za podatke, ki so znani le določenemu, omejenemu krogu ljudi, česar pa organ ni izkazal. IP je ugotovil tudi, da je organ v elektronskem dopisu z dne 31. 8. 2022 navedel, da so po njegovi oceni kot kritična infrastruktura določeni celotna TV, RA in oddajni centri (Zakon o kritični infrastrukturi), vendar tega razloga za zavrnitev dostopa v sami izpodbijani odločbi ni izpostavil in tega vidika tako tudi v ničemer ni utemeljil in izkazal. IP je tako pritožbi prosilca ugodil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-250/2022/6
Datum: 4. 10. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13175/20 – ZIUOPDVE in 3/22-ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 12. 8. 2022, zoper odločbo RADIOTELEVIZIJE SLOVENIJE javni zavod, Kolodvorska ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 0901-21/2022/2 z dne 15. 7. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožbi prosilca z dne 12. 8. 2022 se ugodi. Odločba RADIOTELEVIZIJE SLOVENIJE javni zavod, št. 0901-21/2022/2 z dne 15. 7. 2022, se odpravi in se zadeva vrne organu v ponovni postopek, ki mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od vročitve te odločbe.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 30. 5. 2022 zahteval od organa razpisno dokumentacijo za projekt prenove zaklonišč iz javnega naročila 008200/2018. Navedel je še, da dokumentacijo potrebuje za potrebe novinarskega dela.

Organ je prosilcu odgovoril 6. 6. 2022 in ji posredoval določeno dokumentacijo. 

Prosilec je nato zahteval še projektno dokumentacijo št. P-1016/19 za izvedbo del, ki so bila predmet dotičnega javnega naročila.

Organ je odgovoril elektronsko 17. 6. 2022, da projektna dokumentacija ni bila predmet javne objave in so jo ponudniki lahko prevzeli samo osebno. Pojasnil je, da so jo prejeli samo ponudniki, ki so se prijavili na obvezni ogled in izpolnili zahteve iz razpisne dokumentacije za pridobitev le-te, zato je ne more posredovati prosilcu.
Prosilec je v elektronskem sporočilu z dne 20. 6. 2022 ponovno zahteval dostop do projektne dokumentacije št. P-1016/19 za izvedbo del, ki so bila predmet javnega naročila št. 008200/2018, na podlagi ZDIJZ, v elektronski obliki preko e-pošte, oziroma da organ izda ustrezno odločbo po ZDIJZ.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 0901-21/2022/2 z dne 15. 7. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrnil. Organ je najprej preveril, ali zahtevani podatki obstajajo in ugotovil, da obstaja dokument Projekt za izvedbo št. P-1016 za gradnjo investicijsko vzdrževalna dela, objekt: Prenova zaklonišč, ki ga je ustvaril projektant … (v nadaljevanju: stranski udeleženec), z datumom dokumenta julij 2011. Organ zahtevane podatke hrani, izvirajo iz delovnega področja organa in kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, sodijo med informacije javnega značaja. Nadalje je navedel, da je v skladu s 1. členom ZDIJZ organ kot javni zavod dolžan omogočiti prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolaga. Upoštevaje 44. člen ZUP je tako v zvezi z dokumenti, ki se nanašajo na njihove podatke in o pravici vstopa v postopek, obvestil stranskega udeleženca, ki pa se na vabilo ni odzval. V nadaljevanju je tako organ presojal, ali zahtevane informacije lahko uvrsti med katero od izjem po 6. členu ZDIJZ, upoštevaje izjeme od izjem po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ se je tako v nadaljevanju opredelil do izjeme poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v zvezi s to izjemo izpostavil pojem poslovne skrivnosti po določbah 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS) . Nadalje je navedel, da je zahtevani dokument nastal v letu 2011, in ker je bil dokument javnega naročila leta 2018 (še pred uveljavitvijo ZPosS), je organ upošteval določbo o poslovni skrivnosti po Zakonu o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) , konkretno 39. člen. Izpostavil je še Pravilnik o poslovni skrivnosti z dne 24. 11. 2010 (v nadaljevanju: Pravilnik) , v skladu s katerim se za poslovno skrivnost štejejo »vsi podatki in dokumenti, vezani na civilno obrambo« (zadnja alineja prvega odstavka 5. člena). Organ je torej s svojim aktom označil dokumente, ki so vezani na civilno obrambo, kot podatke, ki jih morajo zaposleni varovati kot poslovna skrivnost in prepovedal njihovo razkrivanje. Projektna dokumentacija, ki se nanaša na zaklonišče in vsebuje načrte prostorov ter druge tehnične in izvedbene informacije zaklonišča, po zadnji alineji prvega odstavka 5. člena Pravilnika tako po oceni organa nedvomno sodi med dokumente, ki so vezani na civilno obrambo. Navedel je tudi, da so morali v razpisni dokumentaciji javnega naročila vsi ponudniki iz javnega naročila, ki so se z dokumentom seznanili, podpisati izjavo o varovanju podatkov kot poslovna skrivnost. Zahtevani dokument namreč ni bil uvrščen med javno objavljene dokumente razpisne dokumentacije. Organ je torej na podlagi Pravilnika ocenil, da je za opredelitev predmetne dokumentacije izpolnjen pogoj za poslovno skrivnost po prvem odstavku 39. člena ZGD-1. Iz tega razloga je dostop do zahtevane dokumentacije zavrnil.

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 12. 8. 2022. V zvezi z navedbami organa je najprej izpostavil pojem civilne zaščite po določbah Zakona o obrambi in Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Upoštevaje navedeno je prosilec tako mnenja, da se interni pravilnik organa ne nanaša na področje civilne zaščite, kamor sodi tudi opremljanje zaklonišč. Nadalje je navedel še, da organ v svoji utemeljitvi poslovne skrivnosti ni pojasnil, da bi dokumentacijo opredelil kot poslovno skrivnost s sklepom družbe, kot je to zahteval takrat veljavni prvi odstavek 39. člena ZDG-1. Pravilnik v 2. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki ali predmeti (vzorec, prototip, določena naprava), ki jih kot take s pisnim sklepom določi generalni direktor organa, ob vednosti in soglasju nadzornega sveta organa. S pisnim sklepom morajo biti o tem seznanjeni tudi členi programskega in nadzornega sveta organa, delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, zaposleni, člani drugih organov zavoda in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost. Organ v izpodbijani odločbi ni navedel pisnega sklepa, s katerim je zahtevano dokumentacijo označil kot poslovno skrivnost, prav tako pa ni navedel, ali so bili s sklepom seznanjeni vsi, ki so navedeni v Pravilniku. Pojasnil je le, da so morali vsi ponudniki podpisati izjavo o varovanju podatkov kot poslovno skrivnost, in da zahtevana dokumentacija ni bila uvrščena med javno objavljene dokumente razpisne dokumentacije. Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da se izjava o varovanju podatkov, ki so jo morali podpisati ponudniki v prvem odstavku, nanaša na varovanje podatkov po Zakonu o varstvu osebnih podatkov, kar pa ni predmet zahteve prosilca, v drugem odstavku pa govori o poslovni skrivnosti, ki jo je opredeljeval ZGD-1, pozneje pa ZPosS. Varovanje podatkov, ki jih zahteva organ, ne izhaja iz Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3) , ki opredeljuje zaupnost v 35. členu in s tem odgovarja na morebitno kolizijo temeljnih načel postopkov javnega naročanja in poslovne skrivnosti. Meni, da je treba slediti načelu transparentnosti in javnosti (6. člen ZJN-3), ki zahteva, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način, saj je to edini način, da se zagotovi nadzor nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila. Poleg tega je tu še vidik zagotavljanja storitev/blaga, ki ustreza zahtevam naročnika in v primeru zaklonišč tudi specifičnim predpisom. Ob tem je navedel tudi mnenje … v Pravni praksi (št. 33, 2019), da so »vedno javni tisti podatki, ki jih neizbrani ponudniki potrebujejo zato, da lahko preverijo, ali je odločitev naročnika o oddaji naročila zakonita«. Ob tem je opozoril, da je zahteval projektno dokumentacijo št. P-1016/19 za izvedbo del, ki so predmet javnega naročila. Kot piše v razpisni dokumentaciji, je bila le-ta izdelana s strani podjetja … v marcu 2020, medtem ko je organ ugotovil, da obstaja dokument Projekt za izvedbo del št. P-1016 za gradnjo: investicijsko vzdrževalna dela, objekt: Prenova zaklonišč, ki ga je ustvaril projektant ... z datumom julij 2011, zaradi česar je zadevo obravnaval po ZGD-1 in ne po ZPosS. Datuma zahtevanega dokumenta in dokumenta, na katerega se sklicuje organ, se ne ujemata. Če gre za dokument iz leta 2020, potem zanj veljajo predpisi, ki so veljali pred dvema letoma, ne tisti iz leta 2011. Pojasnil je še, da potreba pridobitve projektne dokumentacije izhaja iz indicev, da je v zakloniščih vgrajena neustrezna oprema, o čemer so nekateri mediji že poročali. Javnost brez pridobitve teh podatkov ne more ustrezno preveriti indicev o neustrezni opremi v zakloniščih, saj ji je onemogočen dostop do ključnih dokumentov, to je do natančnega popisa del in tehničnih zahtev naročnika, ki so sestavni del projektne dokumentacije. Na koncu pa je izpostavil še tretji odstavek 39. člena ZGD-1 in 7. člen Pravilnika organa o poslovni skrivnosti, ki določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so javni po zakonu.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 0901-21/2022/3 z dne 18. 8. 2022, poslal v pristojno odločanje IP. Pritožbi je priložil Pravilnik organa o poslovni skrivnosti.

V elektronskem dopisu z dne 31. 8. 2022 je organ IP še dodatno pojasnil, da so za organ kot kritična infrastruktura določeni celotna TV, RA in oddajni centri (Zakon o kritični infrastrukturi). Zaklonišča se nahajajo v televizijski stavbi.

Na poziv IP št. 090-250/2022/2 z dne 24. 8. 2022 je organ z dopisom št. 0901-21/2022/ z dne 30. 8. 2022 posredoval IP CD s projektno dokumentacijo.

Pritožba je utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP tako ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti in da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ.

V zvezi z nadaljnjo presojo zadeve pa IP ugotavlja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Organ je dostop do zahtevane dokumentacije utemeljil na izjemi po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer je ugotoviti, da se je skliceval na poslovno skrivnost organa na podlagi lastnega Pravilnika o poslovni skrivnosti iz leta 2010, med tem ko se družba, pri kateri je predmetna dokumentacija nastala, na poziv za morebitno priglasitev stranske udeležbe sploh ni odzvala. Organ tudi sicer ni predložil morebitnega sklepa o določitvi poslovne skrivnosti s strani te družbe. V zvezi s tem IP poudarja, da določanje poslovne skrivnosti praviloma ni v domeni subjektov javnega prava, in je tako tudi pri javnih zavodih mogoča le izjemoma. Po določbah 39. člena ZGD-1 se namreč določanje poslovne skrivnosti navezuje na družbe kot poslovne subjekte, ki nastopajo na konkurenčnem trgu. Ob tem IP izpostavlja, da je pri izpolnjevanje subjektivnega in objektivnega kriterija poslovne skrivnosti v smislu 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v povezavi z določbo 39. člena ZGD-1, bistveno vprašanje, ali so predmet poslovne skrivnosti po tem kriteriju podatki, ki za podjetje pomenijo konkurenčno prednost. IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru že organ sam navaja, da gre za podatke, vezane na civilno obrambo. Poleg tega je značilnost poslovne skrivnosti po obeh kriterijih tudi v tem, da gre za podatke, ki so znani le določenem, omejenem krogu ljudi, česar pa organ ni izkazal. Tako tudi sodna praksa.  V obravnavanem primeru gre ugotoviti, da se zahteva prosilca nanaša za dostop do podatkov javne infrastrukture. Nadalje IP v obravnavanem primeru ugotavlja še, da je bilo v zvezi s prenovo zaklonišč objavljeno javno naročilo v letu 2018 in sklenjena pogodba št. JN-G0167 z družbo …, med tem ko iz obrazložitve organa in posredovane dokumentacije izhaja, da je organ z izpodbijano odločbo odločil o dostopu do projektne dokumentacije družbe …, ki pa je nastala v letu 2011. Organ se do tega prav tako ni v ničemer posebej opredelil, na kar je v pritožbi pravilno opozoril že prosilec. Nadalje IP ugotavlja še, da je organ v elektronskem dopisu z dne 31. 8. 2022 na lastno pobudo dodatno pojasnil IP, da so za organ kot kritična infrastruktura določeni celotna TV, RA in oddajni centri (Zakon o kritični infrastrukturi), vendar tega razloga za zavrnitev dostopa v sami izpodbijani odločbi ni izpostavil in tega vidika tako tudi v ničemer ni utemeljil in izkazal. V skladu z Zakonom o kritični infrastrukturi  namreč kritično infrastrukturo in upravljavce kritične infrastrukture določi vlada (drugi odstavek 9. člena). V skladu s tem zakonom se sicer podatki, ki se nanašajo na ugotavljanje, določanje in zaščito kritične infrastrukture in so določeni kot tajni ali poslovna skrivnost,  obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo področje tajnih podatkov in poslovne skrivnosti (26. člen). IP ugotavlja tudi, da se organ do drugih izjem od prostega dostopa, razen do izjeme varstva poslovne skrivnosti, ni opredelil.

Organ torej ni ugotavljal vseh dejstev, ki so pomembna za odločitev v predmetni zadevi, kar pomeni, da ni upošteval načel in določb ZUP. Ker je torej organ bistveno kršil pravila upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člen ZUP), je IP odločil, da zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, kar utemeljuje v nadaljevanju obrazložitve te odločbe.

Napotila organu za odločanje v ponovljenem postopku

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z vsemi predmetnimi dokumenti (tudi dokumenti javnega naročila) in tako podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi s temi dokumenti. 

V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

Organ je dolžan v skladu z načelom materialne resnice ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). Pred izdajo odločbe mora organ ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP). Obliko, način izdaje in sestavne dele upravne odločbe ureja ZUP v členih 210 do 218. Vsebino izreka določa ZUP v 213. členu, vsebina obrazložitve upravne odločbe pa v 214. členu ZUP. V izreku odločbe se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Izrek mora biti kratek in določen (jasen oziroma nedvoumen). Kadar se odloča o več različnih delih zahtevka, ki so med seboj ločljivi oziroma o več zahtevkih, se izrek zaradi jasnosti formulira v obliki več točk. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo. Če izrek ni jasen oziroma določen, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, pravice in obveznosti prosilca pa (ni)so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, pa je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oziroma pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka. 

V ponovljenem postopku je organ dolžan najprej jasno opredeliti, kateri posamezni dokumenti so bili predmet njegove presoje, in pri tem mora upoštevati predmet zahteve prosilca. Organ mora sicer zahtevane dokumente presoditi tudi z vidika obstoja izjem od prostega dostopa po ZDIJZ. V primeru obstoja katere od izjem, mora presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba)  ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Določba 19. člena Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a in 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek 19. člena Uredbe). 

Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka, bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti posamično navedeni konkretni dokumenti, ki so bili predmet presoje organa in niso prosto dostopni, ker predstavljajo izjemo po ZDIJZ, oziroma v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu št… . se prekrije …, in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Kot že navedeno, ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja, in odločiti o stroških postopka.

Če bo organ pri presoji zahtevanih dokumentov ugotovil, da je podana katera od izjem od prostega dostopa po ZDIJZ, je dolžan nadalje upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz navedene določbe jasno izhaja, da je že zakonodajalec pretehtal, da javni interes za razkritje podatkov pretehta vselej (tudi ne glede na morebitno izjemo od dostopa) kadar gre za podatke, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Pojem porabe (javnih sredstev) je sicer potrebno razlagati širše, kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Povedano drugače, poraba javnih sredstev ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.  Kot podatke o porabi javnih sredstev je torej treba šteti vse podatke, ki izkazujejo, ali je organ pri sklepanju pogodb, ki se nanašajo na odvetniške storitve, ravnal gospodarno, kakšne obveznosti je prevzel in pod kakšnimi pogoji, torej kakšne finančne posledice ima pogodbeno razmerje oziroma kakšne, kratkoročne in dolgoročne obveznosti in pravice, iz njega izhajajo za organ. Ne glede na to torej, da organ ni bil dolžan izvesti postopka javnega naročanja, to ne pomeni, da pri tem ni bil dolžan upoštevati temeljnih načel javnega naročanja in ravnati transparentno.

Ob navedenem IP pripominja še, da je treba v primeru obstoja varovanih osebnih podatkov upoštevati Splošno uredba o varstvu osebnih podatkov , ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov - ZVOP-1  (v določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več). Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja. Glede na to, da gre med dokumenti, s katerimi razpolaga IP, za elektronsko komunikacijo, IP ob tem opozarja, da službene telefonske številke in elektronski naslovi niso nujno prosto dostopni podatki, ne glede na to, ali gre za javni ali zasebni sektor.  Če subjekt objavi te podatke, to pomeni, da je skladno z drugim odstavkom 106. člena ZVOP-1 sam presodil, da gre za informacije javnega značaja, ki so zaradi pomembnosti dela za namene poslovanja s strankami prosto dostopne. V kolikor torej ti podatki niso prosto dostopni predstavljajo varovane osebne podatke.

IP opozarja še na določbo 44. člen ZUP, v skladu s katero mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi, bi lahko vplivala odločitev organa in jim omogočiti udeležbo v postopku.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca in izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek (1. točka izreka odločbe). Organ bo moral pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP ter napotila IP.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah  oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

Postopek vodila:
Nataša Siter, univ. dipl. prav.
svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. 
informacijska pooblaščenka