prosilec - RTV Slovenija

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje osnovnih podatkov iz sodnih oz. izvensodnih poravnav, sklenjenih s tremi subjekti. Organ je zahtevo prosilca zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da sodna poravnava z enim od subjektov ne obstaja, zato je pritožbo v tem delu zavrnil. V preostalem delu je pritožbi ugodil, saj je ugotovil, da zatrjevana izjema ni podana, oz. da gre za podatke, ki so povezani s porabo javnih sredstev.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-214/2022/13
Datum: 2. 9. 2022

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 27. 6. 2022, zoper odločbo RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 0901-15/2022/4 z dne 21. 6. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca zoper 1. tč. izreka odločbe RTV Slovenija, št. 0901-15/2022/4 z dne 21. 6. 2022 se v delu, ki se nanaša na dostop do poravnave s … in … ugodi in se odločba v tem delu delno odpravi ter se odloči: »Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati:
1.1.    Sodno poravnavo št. I Pd 996/2019 z dne 17. 9. 2021, in sicer v naslednjih delih:
- ime in priimek tožeče stranke, naveden v 1. vrstici uvoda sodne poravnave,
- naziv tožene stranke, naveden v 3. in 4. vrstici uvoda sodne poravnave,
- namen sklenitve sodne poravnave (6. in 7. vrstica uvoda sodne poravnave),
- znesek izplačila po sodni poravnavi, naveden v točki 3.a) sodne poravnave, in sicer organ prosilcu posreduje celotno točko 3.a) razen besedila, ki se nahaja v oklepajih in zaključnega dela besedila, ki se začne z izrazom »na transakcijski račun« in zaključi s piko na točke 3.a),
- znesek izplačila stroškov sodne poravnave, naveden v prvih petih vrsticah točke 3.c), pri čemer je organ dolžan prekriti številko transakcijskega računa in naziv banke.
        
1.2.     Zapisnik o pripravljalnem in prvem naroku za glavno obravnavo z dne 12. 10. 2021, in sicer v naslednjih delih:
- ime in priimek tožeče stranke, naveden v prvi vrstici pod naslovom »Individualni delovni spor« na str. 1/4,
- naziv tožene stranke, naveden v drugi vrstici pod naslovom »Individualni delovni spor« na str. 1/4,
- namen sklenitve sodne poravnave (tretja vrstica pod naslovom »Individualni delovni spor« na str. 1/4, ki se začne z izrazom »Zaradi«,
- znesek oz. izplačilo po sodni poravnavi, na način, da organ prosilcu posreduje točko III.a) sodne poravnave, pri čemer je dolžan prekriti naslov tožeče stranke, naveden v tretji vrstici,
- znesek izplačila stroškov sodne poravnave, na način, da organ prosilcu posreduje točko III.c) sodne poravnave, pri čemer je dolžan prekriti številko transakcijskega računa in naziv banke).
        
1.3.    Izvensodno poravnavo z dne 24. 12. 2021, in sicer v naslednjih delih:
- ime in priimek uslužbenca, naveden pod vrstico »uslužbenec« na str.1,
- naziv delodajalca, naveden pod vrstico »delodajalec« na str. 1,
- namen sklenitve sodne poravnave (tretja alineja II. točke izvensodne poravnave),
- znesek izplačila po izvensodni poravnavi (točka III.a) poravnave, pri čemer je organ dolžan prekriti številko transakcijskega računa in naziv banke).

2.     Pritožba prosilca zoper 1. tč. izreka odločbe RTV Slovenija, št. 0901-15/2022/4 z dne 21. 6. 2022 se v delu, ki se nanaša na dostop do poravnave, sklenjene s …, zavrne.

3.     Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 24. 5. 2022 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer se je v elektronski obliki želel seznaniti z informacijo, če je bila sklenjena kakršnakoli poravnava (sodna ali izvensodna) in osnovne podatke (razlog, namen in znesek, tudi sodnih stroškov):
1.    s sindikatom …,
2.    s …,
3.    z ….

Organ je dne 21. 6. 2022 izdal odločbo št. 0901-15/2022/4 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil. Organ je zahtevo zavrnil, ker je na podlagi obvestila vodstva ugotovil, da sodna ali izvensodna poravnava s Sindikatom … ne obstaja, zato je zahtevo v tem delu zavrnil. Organ je v postopek pozval tudi stranske udeležence. … stranske udeležbe ni priglasil. Organ je zahtevo zavrnil na podlagi 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj bi razkritje zahtevanih podatkov pomenilo kršitev prvega odstavka 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki določa, da je prepovedala obdelava osebnih podatkov, ki razkrivajo, med drugim tudi, članstvo v sindikatu. Organ ni našel zakonsko podlago za razkritje občutljivih podatkov določljivih posameznikov, zato je zahtevo prosilca zavrnil.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec 27. 6. 2022 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da mora imeti organ za vsako izplačilo osnovo v sklenjenem pravnem poslu. Iz podatkov iz ERAR-ja je razvidno, da organ mesečo nakazuje 880,68 EUR, verjetno na osnovi sklenjene pogodbe. Dne 26. 1. 2022 pa je bil nakazan znesek 10.568,16 EUR, za katerega je zelo verjetno moral biti sklenjen nek drug dogovor, da je bila ugotovljena obveza plačila in na nalog zapisano »obveza do dobaviteljev za OBS v Sloveniji«. Prosilec je navedel, da je predvideval, da je šlo za sodno ali izvensodno poravnavo. Verjetno bi lahko organ ugotovil, da se dokument, na podlagi katerega je bil nakazan znesek, imenuje drugače in bi prosilcu lahko posredoval ta dokument. Prosilec zavrnitev razume kot izigranje njegove zahteve. Tako prosi, da se mu posreduje dokument, kakorkoli se imenuje, na podlagi katerega je bil sindikatu dne 26. 1. 2022 nakazan katerikoli denar. Nerazumna je argumentacija, da bi s predložitvijo sodne poravnave razkrili osebni podatek, razen imena, zneska ter osnove za nakazilo denarja na njegov osebni račun in na račun … dne 25. 8. 2021 plačilo za sodne stroške. Slednje je namreč že razvidno iz ERAR-ja. Seveda zna organ zakriti v dokumentih vse osebne podatke, ki jih ščitijo zakoni, za ta namen ima organ celo kupljen ustrezen program. Vsebina dokumentov, ki so po svoji osnovi enaki pogodbi (kar sodna poravnava vsekakor je), pa je zagotovo javni dokument. Iz ERAR-ja je razvidno, da je organ 28. 10. 2021 na račun … nakazal 1.616,46 EUR za stroške po poravnavi PD 997/2019, za to nakazilo mora obstajati pisni dokument, da je moral organ to obvezo poravnati. Tako zahteva dokument, ki opredeljuje to obveznost. Organ je sklenil sodno poravnavo tako s … kot …, zato prosilec zahteva dokumente, ki so bili osnova za izplačilo. Osnova za sklenitev poravnave ni povezana s sindikalnim delom, ampak gre za individualni delovni spor. To, da sta predsednik in podpredsednik … pa je razvidno iz uradne spletne strani …. Zato je po mnenju prosilca žalostno, da »organ ni našel zakonske podlage, ki bi omogočala razkritje določljivih posameznikov«. Po mnenju prosilca gre za nestrokovno delo in namerno izmikanje posredovanju podatkov. Oba podpisnika sodnih poravnav, kot tudi osnove za izplačilo 10.568,16 EUR, bi se morala zavedati, da gre za obvezo javnega zavoda in da gre za informacije javnega značaja.

Organ je pritožbo prosilca, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP, z dopisom z dne 14. 7. 2022, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, dne 22. 7. 2022 pa je IP po pozivu posredoval tudi dokumentacijo, ki je predmet tega postopka.

IP je s prejeto pritožbo seznanil tudi oba stranska udeleženca, ki sta v postopku priglasila stransko udeležbo in dne 9. 8. 2022 prejel vlogi stranskih udeležencev, Sindikata … in …, ki sta po vsebini enaki, in v katerih stranska udeleženca navajata, da prosilec v pritožbi navaja …, čeprav je zahteval dokumente glede …. Dalje sta navedla, da se morajo osebni podatki varovati skladno z veljavno zakonodajo, kar velja za vse osebne podatke in okoliščine prejemnika, ki niso povezani z javnim plačilnim sistemom. Dodajata še, da zahtevani podatki sodijo med posebne vrste osebnih podatkov, katerih obdelava je podvržena strožjemu režimu. Navedla sta še, da je pritožba nejasna in nedoločena, zato sta se do nje opredelila v širšem kontekstu, po najboljšem možnem ugibanju, kaj je prosilec hotel povedati oz. doseči.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec izpodbija odločbo v celoti.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

IP je v pritožbenem postopku najprej ugotavljal, ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga. V ta namen je od organa pridobil predmetne dokumente in relevantna pojasnila in ugotovil, da organ razpolaga s sodno poravnavo št. I Pd 996/2019 z dne 17. 9. 2021, sodno poravnavo št. Pd 997/2019 z dne 12. 10. 2021 in izvensodno poravnavo z dne 24. 12. 2021, pri čemer IP ugotavlja, da nobena od navedenih poravnav ni bila sklenjena s Sindikatom … (v nadaljevanju Sindikat). Glede na pritožbene navedbe prosilca v zvezi s konkretnim nakazilom, razvidnim iz baze ERAR, ki je bil dne 26. 1. 2022 nakazan Sindikatu in glede katerega prosilec domneva, da gre za sodno ali izvensodno poravnavo, je IP pridobil pojasnila organa in ugotovil, da navedeni znesek ni v povezavi s plačili povezanimi z zahtevanimi poravnavami in posledično ne sodi med informacije, glede katerih je prosilec vložil zahtevo. V tem delu ni mogoče slediti pritožbeni navedbi prosilca, da bi organ moral prosilcu posredovati katerikoli dokument, ki je v povezavi z navedenim zneskom, tudi če ne gre za sodno poravnavo, saj prosilec takega dokumenta ni zahteval. Prosilec v zahtevi namreč ni navedel, da ga zanimajo informacije v zvezi z nakazilom, razvidnim iz ERAR-ja, organ pa tega na podlagi vložene zahteve tudi ni mogel domnevati. Glede na to, da je prosilec v zahtevi navedel, da se želi seznaniti z osnovnimi podatki iz poravnav (sodnih ali izvensodnih), konkretno nakazilo pa glede na pojasnila organa ni povezano s poravnavami, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče slediti, saj prosilec v okviru pritožbenega postopka od organa ne more zahtevati informacij, ki jih ni navedel v svoji zahtevi. 

IP tako ugotavlja, da poravnava s Sindikatom ne obstaja, zaradi česar organ prosilcu dokumenta ne more posredovati, saj je dolžan omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in ni dolžan ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostil zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ta ne razpolaga. IP prav tako organu ne more naložiti, da prosilcu posreduje dokument, ki predstavlja podlago za nakazilo iz ERAR-ja, katerega je v pritožbi izpostavil prosilec, saj navedeno nakazilo ni povezano z dokumenti, ki jih je prosilec navedel v svoji zahtevi. IP, kot organ druge stopnje, je pri presoji izpodbijane odločbe dolžan presojati dejansko stanje v času odločanja o zahtevi prosilca, na katero je tudi vezan. Prosilec tako v okviru pritožbenega postopka svoje zahteve ali informacij, s katerimi bi se želel seznaniti, ne more spreminjati ali razširjati, saj spremenjena ali razširjena zahteva ni bila predmet odločanja na prvi stopnji. IP je pritožbo prosilca v delu, v katerem se ta nanaša na dostop do poravnave, sklenjene s Sindikatom …, zavrnil, saj tak dokument ne obstaja.

Predmet konkretnega pritožbenega postopka je tako dostop do informacij iz naslednjih dokumentov, s katerimi organ razpolaga, in sicer:
- sodne poravnave št. I Pd 996/2019 z dne 17. 9. 2021,
- sodne poravnave št. Pd 997/2019 z dne 12. 10. 2021 in
- izvensodne poravnave z dne 24. 12. 2021.

Glede na zahtevo prosilca, s katero ta ne zahteva sodnih oz. izvensodnih poravnav v celoti, temveč zgolj osnovne podatke iz samih dokumentov (razlog, namen in znesek, tudi sodnih stroškov), IP ni presojal dostopa do sodnih in izvensodne poravnave v celoti, temveč je presojal le dostop do osnovnih podatkov iz navedenih poravnav. IP dalje ugotavlja, da sta razlog ali namen sklenitve samih poravnav ista, zaradi česar je v nadaljevanju odločal o dostopu do namena sklenitve sodne poravnave in znesku sodne poravnave (oziroma tistemu delu sodne poravnave, ki govori o finančni obveznosti organa), ter prejemniku in izplačevalcu javnih sredstev. Informacije, ki jih je IP štel za zahtevane osnovne podatke iz navedenih poravnav, so razvidne iz 1. tč. izreka te odločbe.

V konkretnem primeru dalje ni sporno, da so predmet zahteve in pritožbe dokumenti, glede katerih so, skladno z definicijo informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, kumulativno izpolnjeni vsi trije pogoji, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja. Sporno pa je, ali je organ ustrezno zavrnil dostop do zahtevanih informacij s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov, čemur prosilec nasprotuje. IP je tako v nadaljevanju preverjal, ali zahtevane informacije predstavljajo izjemo varstva osebnih podatkov.

Organ se je v zavrnilni odločbi skliceval na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov). Splošna uredba o varstvu podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

Osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Zahtevani podatki v konkretnem primeru nedvomno predstavljajo osebne podatke, saj so povezani z dvema konkretnima posameznikoma, ki ju je prosilec navedel v svoji zahtevi. Informacije o namenu in višini sodne poravnave, ki ju je organ sklenil z dvema posameznikoma, tako predstavljajo osebne podatke navedenih posameznikov.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Posredovanje dokumentov, ki vsebujejo osebne podatke prosilcu po ZDIJZ, predstavlja način obdelave osebnih podatkov, za katerega mora obstajati ustrezna pravna podlaga.

IP ugotavlja, da je podlaga za razkritje navedenih podatkov podana v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka, torej ne glede na podano izjemo varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, oba kriterija pa sta v konkretnem pogoju izpolnjena. Prejemnik, namen in višina sredstev, ki jih posameznik prejme od javnega zavoda, nedvomno predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev, saj so sredstva, s katerimi razpolaga javni zavod, javna sredstva. Pri presoji, katere osebne podatke je dovoljeno razkriti na podlagi izjeme porabe javnih sredstev je treba upoštevati, da gre za izjemo od izjeme, ki jo je treba razlagati restriktivno. Pojem »poraba javnih sredstev« je odprt pravni pojem, ki ga je v vsakem posameznem primeru treba napolniti z vsebino. Pri tem je treba upoštevati načelo sorazmernosti, kar pomeni, da je treba v vsakem primeru posebej skrbno pretehtati, ali je zaradi varstva javne koristi dopustno poseči v določeno pravico in v kolikšnem obsegu. V primeru porabe javnih sredstev in ob upoštevanju načela sorazmernosti, je dopustno razkritje le tistih podatkov, ki so s porabo javnih sredstev neposredno povezani, in sicer podatke o prejemniku javnih sredstev, razlogih za izplačilo javnih sredstev in o višini teh.

Prosilcu je torej na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ iz poravnav dopustno razkriti podatek o prejemniku javnih sredstev, višini javnih sredstev (oziroma informacije, ki opredeljujejo finančno izplačilo, če dokument ne vsebuje zneska) in razlogu oz. namenu zaradi katerega so bila javna sredstva porabljena, kar pa sovpada z informacijami, ki jih prosilec v konkretnem primeru tudi zahteva. Informacije, ki jih prosilec zahteva, so torej informacije, ki so neposredno povezane s porabo javnih sredstev v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in posledično predstavljajo informacije, katerih razkritje je dopustno, kljub temu, da predstavljajo osebne podatke.

V zvezi z navedbami organa in stranskih udeležencev, da informacij ni dopustno razkriti, saj sodijo v skupino posebnih vrst osebnih podatkov, saj članstvo v sindikatu in prejemki iz tega naslova, predstavljajo posebno vrsto varovanih osebnih podatkov, je IP najprej ugotovil, da se sodna poravnava št. I Pd 997/2019 z dne 12. 10. 2021 ne nanaša na sindikalno dejavnost posameznikov in informacije povezane s članstvom v sindikatu, zaradi česar ne gre za informacije, ki bi predstavljale posebno vrsto osebnih podatkov. Zahtevane informacije iz navedene poravnave je tako dopustno razkriti, saj predstavljajo tako podatke o porabi javnih sredstev, kot tudi informacije o delovnem razmerju javnih uslužbencev, in tako predstavljajo informacije, ki jih je dopustno razkriti kljub temu, da predstavljajo varovane osebne podatke, saj je za to podana zakonska podlaga v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Glede preostalih dveh sodnih poravnav, in sicer sodne poravnave št. I Pd 996/2019 z dne 17. 9. 2021 in izvensodne poravnave z dne 24. 12. 2021 IP ugotavlja, da je namen izplačila javnih sredstev povezan z zatrjevanimi posebnimi vrstami osebnih podatkov. 

Splošna uredba o varstvu podatkov v 9. členu določa, da je prepovedana obdelava osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, in obdelava genetskih podatkov, biometričnih podatkov za namene edinstvene identifikacije posameznika, podatkov v zvezi z zdravjem ali podatkov v zvezi s posameznikovim spolnim življenjem ali spolno usmerjenostjo. Gre za t. i. posebne vrste osebnih podatkov, in sicer za podatke, ki si v skladu z 51. uvodnim recitalom Splošne uredbe o varstvu podatkov zaslužijo posebno varstvo saj so po svoji naravi posebej občutljivi z vidika temeljnih pravic in svoboščin, saj bi lahko okoliščine njihove obdelave resno ogrozile temeljne pravice in svoboščine. Takšni osebni podatki se praviloma ne smejo obdelovati, razen če je obdelava dovoljena v posebnih primerih iz te uredbe. 9. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov v 2. točki našteva primere, v katerih se prepoved obdelave posebnih vrst osebnih podatkov ne uporablja, pri čemer IP posebej izpostavlja točko (e), tj. da obdelava ni prepovedana v primerih, ko je obdelava povezana z osebnimi podatki, ki jih posameznik, na katerega se nanašajo, sam objavi. Posameznik, ki sam objavi osebni podatek, ki ga Splošne uredba uvršča med posebne vrste osebnih podatkov, ne more pričakovati, da bo navedeni podatek deležen enake stopnje zasebnosti, kot osebni podatki posameznikov, ki niso javno objavljeni.

IP je v ta namen vpogledal v spletno stran Sindikata … in ugotovil, da je … naveden kot …, … pa kot …. Oba posameznika torej v navedenem Sindikatu opravljata določeno funkcijo, ki je javna oz. javno objavljena na spletu. Posameznika torej ne moreta pričakovati enake stopnje zasebnosti glede članstva v sindikatu, saj gre za funkcionarja navedenega sindikata, ki svojega članstva ne varujeta, temveč sta dovolila javno objavo tega podatka na spletu, kjer se lahko s tem dejstvom seznani kdorkoli. …, kot predsednik …, je javno objavljen tudi v Poslovnem registru Slovenije kot …. Glede na to, da gre za posameznika, ki svoje članstvo v sindikatu javno izpostavljata, v postopku dostopa do informacij javnega značaja ne moreta zatrjevati in uveljavljati popolno varstvo pred obdelavo konkretnih osebnih podatkov, saj gre pri vprašanju obdelave posebne vrste osebnih podatkov za podatke, ki so že javno znani.

Glede na navedeno, obdelave teh podatkov ni mogoče šteti kot nedovoljene. Ob hkratnem upoštevanju, da namen izplačila po sodni poravnavi predstavlja hkrati tudi informacijo o porabi javnih sredstev, ki velja za absolutno javne informacije javnega značaja, je IP odločil, da za razkritje navedenih podatka obstaja zakonska podlaga, in sicer je njihovo razkritje dopustno na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Glede na navedeno IP zaključuje, da je organ v delu, ki se nanaša na dostop do informacij iz poravnav, sklenjenih s … oz. z …, napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, zato je IP v tem delu pritožbi prosilca ugodil, saj je ta zahteval podatke, ki so v celoti prosto dostopni, odločbo organa pa, skladno s prvim odstavkom 252. člena ZUP, v tem delu odpravil in odločil tako, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

Glede dostopa do poravnave, sklenjene s Sindikatom …, je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe, saj je ugotovil, da organ z dokumentom ne razpolaga.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot izhaja iz 3. tč. izreka tega sklepa in te odločbe.

Stranska udeleženca sta v svoji vlogi z dne 9. 8. 2022 IP posredovala svoja pravilna poštna naslova, kot tudi izrazila željo, da se jima dokumenti vročajo v elektronski obliki na navedene elektronske naslove. IP, skladno s četrtim odstavkom 86. člena ZUP ugotavlja, da se predmetna odločba vroči v fizični obliki, saj je zaradi vsebine odločbe, varstva osebnih podatkov, navedenih v odločbi in zaradi uveljavljanja morebitnega pravnega sredstva zoper navedeno odločbo, potrebno vročitev opraviti v fizični obliki.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.
 

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica informacijske pooblaščenke