prosilec - RTV Slovenija

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je IP v okviru pritožbenega postopka presojal, ali je organ utemeljeno zavrnil dostop do števila, vrsti in vrednosti tožb ter poravnav po letih, od leta 2011 do 2021. Organ je dostop zavrnil, ker z navedenim dokumentom ne razpolaga. IP je ugotovil, da  odločitvi organa, v izpodbijani odločbi, niti dodatnemu pojasnilu organa, v celoti ne more slediti. Na ogledu in camera je IP namreč ugotovil, da je iz informacijskega sistema Law-Office mogoče z relativno enostavnim postopkom oziroma ukazom priklicati določene zahtevane informacije, in sicer na način, da se v iskalnik informacijskega sistema vnese letnica (npr. 2021), na podlagi katerega se pridobi izpis, ki prikazuje vložene tožbe po letih, skupaj s podatki: o vsebini ( Pd- delovno spor, P- civilni in Pg – gospodarski) in vrednostih, kar je predmet zahteve prosilke. Poleg tega pa se je tudi organ na ogledu in camera strinjal, da bi prosilki lahko za določeno obdobje omogočil dostop. To pomeni, da je organ pri obravnavanju zahteve po dostopu do tožb dejansko stanje ugotovil zmotno in nepopolno, zato je IP v tem delu vrnil zadevo v ponovno odločanje. Glede dostopa do poravnav pa je IP sledil odločitvi organa, da bi priprava zahtevane informacije terjala vsebinsko analizo sodnih spisov, ali so bili zaključeni s poravnavo ali ne, kar bi pomenilo ustvarjanje novega dokumenta, česar pa organ v postopku po ZDIJZ ni dolžan storiti. V tem delu pa je IP pritožbo zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-172/2022/8
Datum: 23. 6. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilka), z dne 19. 5. 2022, zoper delno zavrnilno odločbo z dne 4. 5. 2022, št. 0901-11/2022/1, RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo 

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilke z dne 19. 5. 2022 se delno ugodi in se odločba RTV Slovenija z dne 4. 5. 2022, št. 0901-11/2022/1, v delu, ki se nanaša na dostop do podatka o številu in vrednosti tožb po letih, od leta 2011 do 2021, ločenih po letih in vrstah tožb: civilne tožbe, gospodarske tožbe in delovno pravne tožbe, odpravi ter se zadeva v tem delu vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 - tih dneh od prejema te odločbe.

2.    Glede dostopa do podatka za obdobje od leta 2011 do 2021, koliko je bilo poravnav, v katerih zadevah (glede na vrsto tožbe) in v kakšni vrednosti, se pritožba prosilke zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je na organ naslovila elektronsko sporočilo z dne 1. 4. 2022, v katerem je navedla, da v skladu ZDIJZ prosi, da ji organ posreduje naslednje informacije, in sicer:
-    podatke o številu in vrednosti tožb po letih, od leta 2011 do 2021. Podatki naj bodo ločeni po letih in vrstah tožb: civilne tožbe, gospodarske tožbe in delovno pravne tožbe,
-    podatke, za isto obdobje od leta 2011 do 2021, koliko je bilo poravnav, v katerih zadevah (glede na vrsto tožbe) in v kakšni vrednosti? 
-    podatek, kdo so bili v omenjenem obdobju generalni direktorji RTV Slovenija ter kdo so bili vodje pravne in kadrovske službe.

Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo z dne 4. 5. 2022, št. 0901-11/2022/1, s katero je zahtevo prosilke zavrnil v delu, ki se nanaša na dostop do podatkov o številu in vrednosti tožb, ločenih po letih in vrstah tožb ter podatke, koliko je bilo poravnav, v katerih zadevah (glede vrste tožbe) in v kakšni vrednosti, vse za obdobje od leta 2011 do 2021. Posebni stroški v postopku niso nastali.

V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilke ter primarno preveril obstoj zahtevanih informacij. Organ je ugotovil, da je informacija o generalnih direktorjih RTV Slovenija v obdobju od leta 2011 do leta 2021 javno dostopna v Poslovnem registru na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Ob tem je navedel, da organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali javno dostopna na kakšen drug način, ampak mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja, v skladu s 5. odst. 6. čl. ZDIJZ.

Nadalje je organ navedel, da je informacijo o vodjih pravne in kadrovske službe od leta 2011 do 2021 posredovala Kadrovska služba:
•    Kadrovska služba:
o    od prevedbe naprej Vodja službe I- 
o    od 1. 8. 2018 naprej Vodja službe II –  
o    v času med 27. 141. 2017 in 24. 4. 2021 je bil za to področje »zadolžen« pomočnik generalnega direktorja za organizacijo in upravljanje s človeškimi viri  -.
•    Pravna pisarna:
o    od prevedbe naprej do 15. 5. 2013 Vodja službe I – 
o    od 16. 5. 2013 do 14. 10. 2014, 1. 8. 2015 – do izbire vodje službe I v pravni pisarni opravlja dela in naloge (zaposlena na delovnem mestu pomočnice generalnega direktorja za pravno področje in druga delovna področja s pooblastilom generalnega direktorja) in od 25. 6. 2017 do 23. 6. 2021 Vodja Službe I – 
o    od 15. 10. 2014 do 31. 7. 2015 Vodja službe I – 
o    od 1. 9. 2015 do 28. 2. 2017 Vodja službe I –.
•    Na področju prava je bila:
o    od 1. 12. 2011 do 15. 5. 2013 svetovalka generalnega direktorja za pravne zadeve  - 
o    od 15. 10. 2014 do 24. 6. 20217 pomočnica in v.d. pomočnica generalnega direktorja za pravno področje in druga delovna področja določena s pooblastilom generalnega direktorja –
o    V času od 24. 6. 2021 sta obe področji imeli strokovno direktorico za področje prava in kadrovske politike –.

V zvezi z zahtevo za dostop do podatkov o številu in vrednosti tožb, ločenih po letih in vrstah tožb ter podatke,  koliko je bilo poravnav, v katerih zadevah (glede na vrsto tožbe) in v kakšni vrednosti, vse za obdobje od leta 2011 do 2021, je pravna pisarna odgovorila, da zahtevane informacije ne obstajajo v takšni obliki, kot jih zahteva prosilka. Ker mora biti za obstoj informacij javnega značaja izpolnjen tudi kriterij materializirane oblike, je organ na podlagi zgoraj navedenih dejstev ugotovil, da prosilki ne more posredovati informacij v obliki kot jih zahteva, iz določb ZDIJZ pa tudi ne izhaja, da bi moral organ zaradi prejete zahteve ustvariti dokument, ki ga nima. Zato je dostop do navedenih informacij zavrnil, saj ne izpolnjujejo kriterija iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. 

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilka vložila pritožbo z dne 19. 5. 2022, zaradi zavrnitve dostopa do zahtevanih informacij. 

Organ je dne 23. 5. 2022 odstopil pritožbo prosilke v reševanje IP. Ob tem je ugotovil, da je pritožba prosilke pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi. 

Pritožba je delno utemeljena. 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo organa v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa. Sporno pa je vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami na način, kot so predmet zahteve. 

IP je zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja z dopisom z dne 1. 6. 2022, št. 090-172/2022/2, organ pozval, da bolj natančno pojasni, s katerimi informacijami razpolaga. Ob tem je navedel, da se strinja, da vsebinska presoja dokumentov po določenih kriterijih, lahko predstavlja ustvarjanje novega dokumenta, česar organi v postopku po ZDIJZ niso dolžni izvesti, vendar pa je treba predhodno nedvomno razjasniti, ali gre v konkretnem primeru dejansko za »vsebinsko presojo dokumentov«. Prosilka namreč primarno zahteva podatke o številu tožb in poravnav po letih, pri čemer nedvomno ne gre za »vsebinsko« presojo, temveč za številčno informacijo, ki pa mora seveda izhajati iz dokumenta (kamor se šteje tudi npr. računalniški izpis iz evidence ). Poleg tega gre pri podatkih o višini poravnave tudi za podatke o porabi javnih sredstev, zato gre za vprašanje, ali so še »posebej« dokumentirani npr. v računovodskih izkazih. V tej zvezi je IP prosil organ, da pojasni, kakšen ugotovitveni postopek je izvedel glede dostopa do zahtevanih informacij ter da bolj natančno pojasni, s katerimi podatki razpolaga, kje se zbirajo, na kakšen način, kateri iskalniki (filtrirni pogoji) po podatkih so mogoči? V kolikor ugotovi, da z zahtevanimi informacijami razpolaga, je IP pozval organ, da jih posreduje.

Organ je odgovoril z dopisom z dne 6. 6. 2022, št. 01-367/2022 ter pojasnil, da je dostop zavrnil, ker ne vodi evidence, ki bi omogočala izpis, kot ga zahteva prosilka. Pravna pisarna RTV Slovenija hrani dokumentacijo v fizični obliki, razvrščeno po abecednem vrstnem redu. Gradivo v zadevah, ki so še v teku, hrani v prostorih pravne pisarne, ostalo gradivo pa se arhivira v centralnem arhivu RTV Slovenija. Določen del dokumentov je digitaliziranih, vendar le v obliki posameznih dokumentov, združenih po obravnavani tematiki in razvrščenih po abecednem vrstnem redu (po nazivu tematike). Organ je ponovno pojasnil, da ne razpolaga z informacijo v digitalizirani obliki oziroma v informacijskem sistemu, ki bi omogočal izpis statističnih podatkov, kot jih zahteva prosilka. Izdelava statističnih podatkov oziroma dokumentov v obliki, kot ga zahteva prosilka, bi zahtevala pregled vsega gradiva, ki ga je pravna pisarna RTV Slovenija arhivirala od leta 2011 do 2021. Določen del gradiva je že bil arhiviran v centralnem arhivu RTV Slovenija. Izpis podatkov iz računovodskih izkazov bi prav tako pomenil ročno iskanje in razvrščanje podatkov. Plačilni nalogi namreč ne vsebujejo enotne številke ali naziva, s katerim bi bilo mogoče računalniško filtrirati zaprošene podatke. Organ vztraja, da bi izdelava statističnih podatkov oziroma dokumenta, kot ga zahteva prosilka, za pravno pisarno RTV Slovenija predstavljala začasno okrnitev delovanja. Pregled dokumentacije, torej vsega zbranega gradiva od leta 2011 do 2021, bi morala opraviti usposobljena oseba (pravnik), ki bi zbrane podatke pravilno obdelala in o svojih ugotovitvah pripravila poročila. Ker dokument v obliki, kot ga zahteva prosilka ne obstaja, njegova izdelava pa bi zahtevala nesorazmerno veliko časa in stroškov, je organ dostop zavrnil.

Ker se organ ni izjasnil glede ključnih vprašanj, je IP dne 16. 6. 2022 pri organu izvedel ogled brez prisotnosti strank na podlagi 11. člena ZInfP, v pravni teoriji poznan kot ogled in camera, z namenom, da sam oceni in presodi dejstva, ki so relevantna v obravnavani zadevi. Takšno delovanje narekuje tudi načelo materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. 

IP je primarno prosil, da organ pojasni sistem upravljanja z dokumentarnim gradivom oz. da pojasni, na kakšen način in v katerem spisu evidentira tožbe in poravnave, s katerimi podatki razpolaga, kje se zbirajo, na kakšen način, kateri iskalniki (filtrirni pogoji) po podatkih so mogoči, katere informacije se v informacijski sistem vnesejo z vidika vsebine (ali je mogoče iskanje po ključnih besedah/šifrant; tožba, poravnava, civilni/delovni/gospodarski spor, ipd.).

Organ je pojasnil, da uporablja pravno informacijski sistem Law-Office, vendar ne ve točno, od kdaj se uporablja, približno od leta 2015 ali 2016, pred tem se je informacijski sistem nastavljal in se ni vse točno vpisovalo, zato podatki pred letom 2015 niso povsem verodostojni. V informacijski sistem Law-Office se skenirajo vse tožbe oziroma so v elektronski obliki shranjeni celotni spisi. Koledar tekočih rokov pa imajo v MS Office. Aktivne fizične spise imajo v ognjevarni omari ali pravniki v pisarni. Zaključene spise imajo v arhivu. Organ je povedal, da jih zastopajo pravniške pisarne, in sicer odvetniška pisarna Tekavc, ki zastopa organ v delovnopravnih sporih  in  odvetniška pisarna Čeferin, ki zastopa organ v večini drugih sporov. Ko organ prejme tožbo, jo torej »poskenira«, odpre se spis in vnese v informacijski sistem. V sistem se vnesejo podatki o sodni opravilni številki, kar pomeni, da se zadeve ločijo po vsebini Pd, P in Pg. V sistem se vnesejo še podatki o strankah, PCTO – vrednost spora, zadeva, kot jo opredeli tožeča stranka. IP z vpogledom v informacijski sistem ugotovi, da le ta ne omogoča iskanja po besedi »tožba«, lahko pa se vnese letnica opravilne številke (npr. 2021) in sistem izpiše vse sodne zadeve iz tega leta, poleg tega pa še tiste, ki imajo v zadevi št. 2021 (izvršilne, inšpekcijske - upravni postopki). Organ je pojasnil,  da bi moral nadalje ročno prešteti zadeve, v kateri so sodne oznake Pd, P in Pg. Na prošnjo IP organ prešteje tožbe v letu 2021. Potrebuje 10 minut in najde 24 zadev. Organ pove, da bi bil takšen izpis mogoč od leta 2015 dalje, na način, da bi sodna opravilna številka izkazovala vsebino tožbe (npr. Pd-delovni spor), poleg tega pa je na izpisu še podatek o vrednosti, seveda tam, kjer je tako vtoževano. Leto tožbe je povezano z datumom vložitve tožbe na sodišče, ki zadeve vodi po letih, pri čemer organ nadalje prav tako vodi zadeve po sodnih številkah. Organ torej ocenjuje, da bi bilo mogoče z razumno količino dela zagotoviti podatke od leta 2015 dalje, po prvi alineji zahteve. Organ pa vztraja, da glede poravnav z dokumentom ne razpolaga na način, kot je predmet zahteve. Da bi pridobil ta podatek, bi moral odpreti vse sodne zadeve in ugotoviti, ali je bil postopek zaključen s  poravnavo. V sistemu ni nikjer ločeno, da gre za poravnavo, za organ je,  kot rečeno, ključno, ali je zadeva zaključena ali ne. Če gre za informacijo za konkretno stranko, pa sistem omogoča iskanje po strankah, kjer se z odprtjem spisa lahko ugotovi, ali je bila sklenjena poravnava oz. njena višina. Iskanje pa je mogoče tudi po opravilni številki, po vrednosti, npr. najvišje tožbe.  Glede računovodskega vodenja podatkov o poravnavah, je organ pojasnil, da nima evidenc posebej. V delovnih sporih da pravna služba primarno nalog za obračun, ker gre ob tem za plačilo davkov ali prispevkov in šele nato nalog za izplačilo. V drugih sporih pa da pravna služba direkten nalog za izplačilo na podlagi številke odločbe, sodbe, v obliki podpisanega dopisa (Word dokumenta), ki ga prejme finančno računovodska služba v fizični obliki in po e-mailu. Računovodsko finančna služba organa uporablja PIS (računovodski program), v katerem se pripravlja izplačilo, oz. preko UJPA preko katerega gredo vsa izplačila. Računovodsko finančna služba organa pojasni, da sama ne loči izplačila z vidika, ali gre za poravnavo ali za izplačilo po sodbi, saj je za pravno službo organa ključno, da razpolaga s pravnomočno odločbo in nalogom, na podlagi katerega se izvede izplačilo. Zato ne vodi posebej zadev, ki so bile zaključene s poravnavo in tudi pri nalogih se to posebej ne vodi. Nalog je v obliki dopisa, kar pomeni, da če tudi je organ v dopisu uporabil besedo »poravnava«, jo sistem ne more »prebrati« kot meta podatek v informacijskem sistemu. Stroški se razporedijo po enotah, tista, ki je s pravdo povezana oz. je dogodek nastal in ne gre vse iz konta pravne pisarne (kot npr. sodne takse, izvedenec, vračilo stroškov, plačila odvetnikov,.. t.im. operativni stroški postopka). Finančna služba torej ne loči »poravnave«, za njo je ključna vsebina, kakšen strošek je, ali gre za strošek dela, da se torej povrne poravnava za strošek dela. Finančna služba organa to poimenuje kot izredni obračun. Organ ima več kontov, tudi konto za odškodnine. Organ je pojasnil, da pri kontnih karticah ni šifranta, ni posebnega navodila, ampak je odvisno od tistega, ki opisuje, kaj bo vpisal v obračun oz. nalog, kar se izpiše v kontni kartici. VK je šifrant, ki pa definira le vrsto stroška pri plačah, kadar gre preko njih. Organ je na koncu še opozoril, da število tožb ne odraža korelacije med vodenjem organa in številom vloženih tožb oz. poravnav. 

Glede na ugotovitve na ogledu in camera IP ugotavlja, da odločitvi organa, v izpodbijani odločbi, niti dodatnemu pojasnilu organa, v celoti ne more slediti. Iz informacijskega sistema Law-Office namreč izhaja, da je mogoče z relativno enostavnim postopkom oziroma ukazom priklicati določene zahtevane informacije iz prve alineje zahteve prosilke, in sicer na način, da se v iskalnik informacijskega sistema vnese letnica (npr. 2021), na podlagi katerega se pridobi izpis, ki prikazuje vložene tožbe po letih, skupaj s podatki: o vsebini ( Pd- delovno spor, P- civilni in Pg – gospodarski) in vrednostih, kar je predmet zahteve prosilke. Res je, da mora organ na izpisu izločiti podatke, ki ne sodijo v okvir zahteve, vendar pa omenjeni delni dostop ne predstavlja vsebinske analize izpisa, da bi lahko govorili o ustvarjanju novega dokumenta, saj bi moral organ zgolj izključiti oz. prekriti tiste podatke, ki nimajo opravilne številke Pd, P in Pg. Prav tako ni mogoče govoriti o nesorazmernem trudu in času, saj je organ za leto 2021 do zahtevane informacije prišel v roku 10 minut. Če navedeno pomnožimo z desetimi leti, kot je zahtevano, gre za 100 minut dela, kar pa po oceni IP ne predstavlja prevelike obremenitve za organ, niti ne ogroža opravljanja temeljne funkcije ali dejavnosti organa. V tej zvezi IP posebej poudarja, da čas in delo iskanja zahtevanih dokumentov, pa tudi velik obseg zahtevanih dokumentov, nikakor ne sme in ne more biti razlog za zavrnitev zahteve prosilke, saj ZDIJZ te omejitve ne daje. To izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS št. U 92/2006-8 z dne 4. 10. 2007, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da »veliko dela za organ« ni zakonska izjema po ZDIJZ, zaradi katere bi bilo mogoče dostop zavrniti. Poleg tega pa se je tudi organ na ogledu in camera strinjal, da bi prosilki lahko za določeno obdobje omogočil dostop. To pomeni, da je organ pri obravnavanju prve alineje zahteve prosilke dejansko stanje ugotovil zmotno in nepopolno, zato je treba izpodbijano odločbo v tem delu odpraviti, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP. 

IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in zato postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker je organ z izpodbijano odločbo napačno ugotovil dejansko stanje glede razpolaganja z zahtevanimi dokumenti iz prve alineje zahteve, je IP ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo.

V ponovljenem postopku se bo moral organ najprej opredeliti do kriterija materializirane oblike za zahtevane informacije, in sicer glede podatkov o številu, vrsti tožb  (ločeno po: civilne tožbe, gospodarske tožbe in delovno pravne tožbe) in vrednosti tožb po letih, od leta 2011 do 2021, pri čemer mora upoštevati ugotovitve IP na ogledu in camera, zgoraj pojasnjeno tolmačenje IP o »kriteriju materializirane oblike« ter svoje pojasnilo na ogledu in camera, da bi bilo mogoče zagotoviti navedene podatke od leta 2015 dalje. Glede na ugotovljeno možnost pridobitve izpisa zahtevanih informacij iz informacijskega sistema, bo torej moral organ v ponovljenem postopku natančno ugotoviti in obrazložiti, od katerega leta dalje sistem omogoča točnost informacij (saj tega organ na ogledu in camera ni znal dovolj natančno pojasniti) ter nadalje zahtevan izpis pridobiti iz sistema na način, da bo vseboval podatke, ki so predmet zahteve v prvi alineji in prosilki omogočiti prost dostop. 

Glede dostopa do informacij iz druge alineje zahteve, to je podatka, za obdobje od leta 2011 do 2021, koliko je bilo poravnav, v katerih zadevah (glede na vrsto tožbe) in v kakšni vrednosti, pa je IP sledil odločitvi organa, da bi priprava zahtevane informacije terjala vsebinsko analizo sodnih spisov, ali so bili zaključeni s poravnavo ali ne, kar bi pomenilo ustvarjanje novega dokumenta, česar pa organ v postopku po ZDIJZ ni dolžan storiti. Na takšen način pridobivanja informacij dejansko pomeni ustvarjanje novega dokumenta, torej izdelava zbirke podatkov, kjer je za njeno pripravo potrebna vsebinska presoja in analiza dokumentov po kriterijih, kot je to v konkretnem primeru. Ob tem IP še pojasnjuje, da v danem primeru ne gre za vprašanje, katere dokumente organ ima, temveč, ali je dolžan na zahtevo prosilke vložiti nesorazmeren vložek časa in truda, da bi analiziral dokumente in pripravil zbir dokumentov po kriterijih, kot jih zahteva prosilka (da je bil sodni spor zaključen s poravnavo), kar pa predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Kot je bilo ugotovljeno na ogledu in camera, je za organ ključno, da se sodni spis pravnomočno zaključi, in torej sama poravnava ni bistvena, zato ni posebej zavedena v informacijski sistem. Prav tako teh informacij, na način, kot so predmet zahteve prosilke, ni mogoče enostavno in hitro pridobiti niti v okviru finančno računovodske službe, ki je prepričljivo pojasnila, da ne vodi posebej zadev, ki so bile zaključene s poravnavo in tudi pri nalogih se to posebej ne vodi. IP je z vpogledom v naključno izbrani nalog ugotovil, da gre dejansko za dopis v Word obliki, kar pomeni, da če tudi je organ v nalogu za izplačilo uporabil besedo »poravnava«, jo sistem ne more »prebrati« kot meta podatek v informacijskem sistemu. V tem delu je torej pritožba prosilke neutemeljena, odločitev organa pa pravilna. Kot je organ pojasnil, pa zgolj zato, ker ni mogoč dostop do informacij na način, kot je predmet zahteve prosilke, to ne pomeni, da ni zagotovljena transparentnost poravnav, kot porabe javnih sredstev, saj iskalnik informacijskega sistema omogoča iskanje po strankah in po opravilni številki. 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba delno utemeljena, ker je organ na prvi stopnji glede informacij, ki so navedeni v prvi točki izreka te odločbe, dejansko stanje ugotovil nepopolno oziroma napačno, zato je treba izpodbijano odločbo organa v tem delu odpraviti, na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP. IP je zadevo v tem delu vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe. V delu, v katerem je IP ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe. 

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper prvo točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 
Zoper drugo točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka