prosilec - RTV Slovenija

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih podatkov o presežnih delavcih iz razloga, da s podatki ne razpolaga v obliki, v kateri jih zahteva prosilec. IP je, upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, zahtevo in pritožbene navedbe prosilca ter ugotovitve IP na ogledu in camera, v obravnavanem primeru ugotovil, da so pogoji za informacijo javnega značaja izpolnjeni. IP je ob tem poudaril, da prosilci ne morejo vedeti, v kakšni obliki organi razpolagajo s posameznimi informacijami, niti tega niso dolžni vedeti. Ker je IP zaključil, da organ z zahtevanimi podatki razpolaga v materializirani obliki, je odločil nadalje tudi o dostopu do le-teh ter presodil, da so prosto dostopni. IP je torej pritožbi prosilca ugodil.

ODLOČBA:

Številka: 090-169/2022/19
Datum:  21. 7. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 18. 5. 2022, zoper odločbo RADIOTELEVIZIJE SLOVENIJE javni zavod, Kolodvorska ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 0901-03/2022/2 z dne 6. 5. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožbi prosilca z dne 18. 5. 2022 se ugodi in se odločba RADIOTELEVIZIJE SLOVENIJE javni zavod, št. 0901-03/2022/2 z dne 6. 5. 2022, odpravi, ter se odloči: 
»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu v elektronski obliki:
-    redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga št. 1/PO 13629-21, št. 1/PO 15118-21, št. 1/PO 14185-21, št. 1/PO 15249-21, št. 1/PO 15928-21, št. 1/PO 13730-21, št. 1/PO 13407-21, št. 1/PO 14151-21, št. 1/PO 13857-21, št. 1/PO 14183-21, št. 1/PO 14197-21, št. 1/PO 13958-21, št. 1/PO 15062-21, št. 1/PO 14586-21, št. 1/PO 14367-21, št. 1/PO 14274-21, št. 1/PO 14188-21, št. 1/PO 13939-21, št. 1/PO 13664-21, št. 1/PO 13853-21, št. 1/PO 13546-21, št. 1/PO 13597-21, št. 1/PO 13843-21, št. 1/PO 14642-21, št. 1/PO 14024-21, št. 1/PO 16597-21, št. 1/PO 15159-21, št. 1/PO 14037-21, št. 1/PO 13933-21, št. 1/PO 14088-21, št. 1/PO 16295-21, št. 1/PO 13934-21, št. 1/PO 14608-21, št. 1/PO 13835-21, št. 1/PO 14055-21, št. 1/PO 13204-21, št. 1/PO 15804-21, št. 1/PO 14114-21, št. 1/PO 14315-21, št. 1/PO 13496-21, št. 1/PO 15670-21, št. 1/PO 14529-21, št. 1/PO 14091-21, št. 1/PO 14219-21, št. 1/PO 15234-21, št. 1/PO 13940-21, št. 1/PO 13965-21, št. 1/PO 15215-21, št. 1/PO 13950-21, št. 1/PO 14680-21, št. 1/PO 14097-21, št. 1/PO 13356-21, št. 1/PO 15857-21, št. 1/PO 14023-21, št. 1/PO 14102-21, št. 1/PO 14233-21, št. 1/PO 14499-21, št. 1/PO 14793-21, št. 1/PO 14689-21, št. 1/PO 16094-21, št. 1/PO 15828-21, št. 1/PO 14528-21, št. 1/PO 13985-21, št. 1/PO 14662-21, št. 1/PO 13487-21, št. 1/PO 13870-21, št. 1/PO 13635-21, št. 1/PO 13876-21, št. 1/PO 14154-21, št. 1/PO 13492-21, št. 1/PO 13935-21, št. 1/PO 13484-21, na način, da posreduje prosilcu podatke o organu na vrhu posameznega dokumenta, preambulo, naziv dokumenta, ime in priimek delavca ter podatek o njegovem zadnjem delovnem dnevu pri organu v točki 1 izreka dokumenta, utemeljitev odločitve organa glede prenehanja delovnega razmerja posameznega delavca v drugem in tretjem odstavku obrazložitve, podatke pri podpisu izdajatelja dokumenta ter datumu in številki dokumenta;
-    finančne podatke o višini in obdobju izplačila odpravnin na podlagi predhodno navedenih odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kot izhajajo iz posredovanih tabel »Izkaz prihodkov in odhodkov (v EUR) RTV Slovenija.«.

2.    Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 12. 2. 2022 in dopolnitvijo z dne 15. 3. 2022 zahteval od organa podatke o:
-    izdanih odločbah ali drugače poimenovanih dokumentih za prenehanje delovnega razmerja na osnovi programa presežnih delavcev za leto 2021 in za obdobje 1. 1. 2022 – 31. 3. 2022 (seznam lahko brez imen, če jih ni mogoče posredovati zaradi varstva osebnih podatkov), kdaj je bila odločba izdana, kdaj je predvidena prekinitev delovnega razmerja, osnova za odločitev dotičnega zaposlenega, da je presežni delavec;
-    pregled o izplačanih odpravninah od prenehanja delovnega razmerja na osnovi programa presežnih delavcev za leto 2021 in za obdobje 1. 1. 2022 – 31. 3. 2022 (z datumi izplačil in višinami).
Kot način seznanitve je določil posredovanje v elektronski obliki na njegov e-naslov.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 0901-03/2022/2 z dne 6. 5. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil. Z vidika presoje obstoja informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ je organ ugotovil, da zahtevane informacije ne obstajajo v obliki, kot jih zahteva prosilec. Za obstoj informacije javnega značaja mora biti po navedbah izpolnjen kriterij materializirane oblike zahtevane informacije, medtem ko je organ ugotovil, da prosilcu ne more posredovati informacij v obliki, kot jih zahteva. Dodal je še, da iz določb ZDIJZ ne izhaja, da bi moral organ zaradi prejete zahteve ustvariti dokument, ki ga nima. Ker torej zahtevane informacije ne izpolnjujejo kriterija po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, je zahtevo prosilca zavrnil.

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 18. 5. 2022, ker meni, da utemeljitev organa za zavrnitev njegove zahteve ne zdrži resne presoje, konkretno sklicevanje na prvi odstavek 4. člena ZDIJZ. Izpostavil je splošno načelo, da gre v primeru dokumentov, ki še niso natisnjeni, a so podatki shranjeni v informacijskem sistemu, za t.i. »potencialne« dokumente, ki se jih lahko z enostavnim računalniškim ukazom prikliče iz sistema. To po njegovem mnenju vsekakor velja za podatke, ki jih je zahteval, ker so dokumenti, upoštevaje zapisano, materializirani in torej že obstajajo. Kar se točke 1 zahteve tiče, je tako navedel, da so bile zahtevane odločbe (obvestila o prenehanju delovnega razmerja) z vsemi, ki so bili odpuščeni na podlagi programa presežnih delavcev, in v obdobju, ki ga je navedel v zahtevi. Torej gre za materializirano obliko zahtevanih podatkov. Navedel je tudi, da je dopustil možnost posredovanja seznama, iz katerega se vidijo zahtevani podatki. To se brez problema vidi iz seznama, ki ga je vodstvo pripravilo in predalo Svetu delavcev in reprezentativnih sindikatov 10. 5. 2022. V njem so po navedbah prosilca navedena vsa delovna mesta in število zaposlenih po posameznih delovnih mestih. Gre za 72 zaposlenih, pri čemer jih je samo 11 takšnih, kjer je bilo odpuščenih več kot 1. Seznam bi se tako lahko po mnenju prosilca dopolnil z imenom in priimkom ter zneskom. Iz drugih tabel se tudi točno ve, v katerih enotah so bili zaposleni odpuščeni. Na koncu je dodal, da mu lahko organ pošlje kopije odločb (obvestil o prenehanju delovnega razmerja), če je težko dopolniti že obstoječi seznam. Glede podatkov o višini izplačanih odpravnin ob prenehanju delovnega razmerja pa je po mnenju prosilca jasno, da ima organ te podatke v primerni obliki za tisk, kajti zaposleni morajo dobiti vpogled v obračun plače, ki si jo lahko natisnejo. Če bi bilo drugače, nobenemu zavezancu po ZDIJZ ne bi bilo potrebno posredovati informacij o plačah, še posebej o dodatkih, kot se je uveljavila dosedanja sodna praksa. Dodal je, da ni zahteval plačnih list vseh zaposlenih, ampak podatke o prejemkih odpravnin ob prenehanju zaposlitve iz poslovnih razlogov. Ti podatki so materializirani na spominskih enotah v Sektorju informatike organa.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z elektronskim dopisom št. 0901-03/2022/4 z dne 20. 5. 2022, poslal v pristojno odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo in izpodbijano odločbo.

Na poziv IP št. 090-169/2022/3 z dne 25. 5. 2022 je organ z dopisom št. 0901-03/2022/5 z dne 31. 5. 2022 IP odgovoril, da zahtevana informacija ne obstaja v pisni obliki. Na ponovni poziv IP št. 090-169/2022/7 z dne 8. 6. 2022 je organ z dopisom št. 01-379/2022 z dne 13. 6. 2022 IP odgovoril, da ponovno sporoča, da zahtevana informacija ne obstaja v pisni obliki. Izpostavil je, da navedba IP v pozivu, da iz Predloga za uskladitev višine RTV prispevka, št. 01-318/2022 z dne 12. 5. 2022, izhaja, da zahtevana informacija obstaja v pisni obliki, ne drži in da takšno dejstvo ne izhaja niti iz besedila tega predloga ter se je do tega konkretneje opredelil.

Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja ter z namenom vpogleda v predmetne dokumente, je IP v prostorih organa 24. 6. 2022 opravil ogled brez prisotnosti strank (in camera), na podlagi 11. člena ZInfP. Vpogledal je v redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga št. 1/PO 15249/21 in kopijo vložil med dokumente spisa predmetne zadeve. Dogovorjeno je bilo, da organ posreduje IP še 71 preostalih kopij rednih odpovedi iz poslovnega razloga ter podatke o odpravninah. Organ je nato IP posredoval dokumente z dopisom št. 01-442/2022 z dne 8. 7. 2022. Na ogledu je organ ponovno poudaril, da z zahtevanimi podatki ne razpolaga v obliki, kot jih je zahteval prosilec, torej v obliki seznamov oziroma pregleda (z zahtevanimi vsebinami), ker jih kot delodajalec za potrebe svojega dela ne potrebuje. 

Pritožba je utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 

IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Sporno pa je, ali je organ odločil pravilno s tem, ko je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih podatkov iz razloga, da z njimi ne razpolaga.

IP poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca (razen v primeru zlorabe pravice dostopa, ki pa v obravnavanem primeru ni podana), temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Ob tem IP poudarja še, da je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organa in udeležencev v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih.

IP se tako, upoštevaje utemeljitev organa v izpodbijani odločbi in njegove navedbe na ogledu in camera, najprej opredeljuje do pojma informacije javnega značaja.

Informacija javnega značaja

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, 
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
 
Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo.
 
IP, upoštevaje navedeno določbo, zahtevo in pritožbene navedbe prosilca ter ugotovitve IP na ogledu in camera, v obravnavanem primeru ugotavlja, da so pogoji za informacijo javnega značaja izpolnjeni. IP namreč ugotavlja, da je prosilec pri opredelitvi zahteve izhajal iz možnosti obstoja seznama z zahtevanimi podatki, glede na to, da je vedel za seznam o presežnih delavcih, posredovan Svetu delavcev in reprezentativnih sindikatov, ni pa navedenih podatkov zahteval izključno v obliki seznama. To nedvomno izhaja iz dikcije njegove zahteve, kjer je v 1. točki med drugim navedel, da zahteva »podatke o izdanih odločbah ali drugače poimenovanih dokumentih za prenehanje delovnega razmerja na osnovi programa presežnih delavcev«…..

IP ob tem poudarja, da prosilci ne morejo vedeti, v kakšni obliki organi razpolagajo s posameznimi informacijami, niti tega niso dolžni vedeti. Prosilec je v zahtevi izrecno navedel, da naj ga organ nemudoma obvesti v primeru nejasnosti zahteve, k temu pa organ zavezuje tudi drugi odstavek 18. člena ZDIJZ, ki določa, da mora uradna oseba organa prosilcu pri dopolnitvi zahteve nuditi ustrezno pomoč. Opustitev te dolžnosti po mnenju IP ne more biti v škodo prosilca. Povedano drugače, če je bil organ v dvomu, katere podatke in v kakšni obliki je prosilec zahteval, bi ga moral pozvati k dopolnitvi zahteve. Ker tega ni storil, pa bi moral njegovo zahtevo (v dvomu) obravnavati široko. To izhaja iz temeljnega načela ZDIJZ, ki je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov, ki usmerja proces odločanja javnih oblasti k odpiranju za vse, z namenom, da lahko vsi, predvsem državljani, tvorno sodelujejo pri sprejemanju odločitev in da lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih organov. Zato zgolj dejstvo, da organ ne razpolaga z natančno tisto informacijo, ki jo zahteva prosilec, nikakor ne more in ne sme biti razlog za zavrnitev zahteve, če organ razpolaga s podatki, ki bi prosilcu omogočali sestavo oz. izdelavo zahtevane informacije. Organ mora torej prosilcu dati tiste informacije - tj. prvine ali osnovne podatke za zahtevane informacije, na podlagi katerih si lahko prosilec sam sestavi, oblikuje ali pridobi želeno informacijo. Ker se v skladu s 4. odst. 27. čl. ZDIJZ postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, je potrebno zahtevo po opredelitvi informacije javnega značaja obravnavati v duhu procesnega načela varstva pravic stranke, podrobneje določenega v 7. čl. ZUP. Po tej določbi morajo organi pri postopanju in odločanju strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali drugim predpisom. V 4. odst. istega člena je določeno še, da mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. Načela upravnega postopka so tako temeljno razlagalno merilo tudi v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Po oceni IP je upoštevaje zgoraj navedene določbe in načelo odprtosti, kljub temu, da prosilec zahteva (tudi) seznam, ki v taki obliki pri organu ne obstaja, potrebno njegovo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja obravnavati široko in mu omogočiti dostop do tistih podatkov, s katerimi organ razpolaga. V obravnavani zadevi namreč ni nobenega dvoma, da organ t.i. »surove« podatke, iz katerih si lahko prosilec sam sestavi zahtevan seznam, nedvomno ima, in sicer ti v celoti zhajajo iz posameznih rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga v obdobju od 1. 1. 2022 – 31. 3. 2022. Argumentu, da informacija ne obstaja v materializirani obliki, tako ni mogoče slediti.

Poleg tega je tudi prosilec v pritožbi izrecno navedel, da mu lahko organ posreduje predmetne odpovedi, če je to organu lažje, kot sam vnos zahtevanih podatkov v že ustvarjene sezname o presežnih delavcih. Ob tem pa IP še dodaja, da se strinja s pritožbenimi navedbami prosilca, da velja splošno pravilo, ko gre za priklic dokumentov oziroma podatkov iz računalniških sistemov organov, in sicer velja, da ne gre za ustvarjanje novega dokumenta, ko se lahko podatki oziroma dokumenti prikličejo iz informacijskega sistema organa z enostavnim računalniškim ukazom. Tako tudi sodna praksa.  

Ker IP zaključuje, da organ z zahtevanimi podatki razpolaga v materializirani obliki, se v nadaljevanju opredeljuje še do izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ugotavlja, da se zahteva nanaša na osebne podatke javnih uslužbencev.

Izjema varstva osebnih podatkov

Organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. 4. 2017 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov) . Le-ta predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1) , v določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več). Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja. 

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Upoštevaje definicijo osebnega podatka IP ugotavlja, da so podatki o imenu in priimku posameznega javnega uslužbenca, pa tudi o razlogu in datumu prenehanja delovnega razmerja ter višini odpravnine, nedvomno osebni podatki.

IP se tako nadalje osredotoča še na presojo, ali je za obdelavo teh osebnih podatkov (ki jo predstavlja posredovanje teh podatkov prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. 

Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:
(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog); 
(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; 
(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; 
(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu. 

Upoštevaje navedeno IP ugotavlja:
•    Zakonito podlago za razkritje predmetnih osebnih podatkov v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja ZDIJZ. V drugem odstavku 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov je namreč določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. To pomeni, da tudi po začetku uporabe Splošne uredbe o varstvu podatkov ostanejo v uporabi tudi določbe prvega, drugega in četrtega odstavka 9. člena ZVOP-1 (pravne podlage v javnem sektorju), in uporaba pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, ne vpliva na odločanje organa v postopku z zahtevo po ZDIJZ. 
•    Ker gre torej za podatke v zvezi s porabo javnih sredstev (izplačilo odpravnin) in opravljanjem delovnega razmerja javnih uslužbencev, predstavlja zakonsko podlago za posredovanje le-teh javnosti določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi te določbe se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (ki pa v obravnavanem primeru niso podani).
•    Stališče, da posamezni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, izhaja tudi iz prakse IP, npr. odločbe IP št. 090-106/2010, št. 090-109/2010/4, št. 090-204/2010/10, št. 090-89/2015, št. 090-211/2016, št. 090-168/2018, št. 090-55/2019/5 in št. 090-78/2019/9. IP je tudi sicer že večkrat zavzel stališče, da imajo osebe, ki so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javne uprave in s tem povezanega načela transparentnosti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki, ko gre za podatke, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.
•    Presojo posega v pravice javnih uslužbencev (tudi v pravico do varstva osebnih podatkov) je v tem delu, v okviru 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, opravil že zakonodajalec, ki je pretehtal, da ti osebni podatki, zaradi varstva javnega interesa in nadzora nad porabo javnih sredstev, niso varovani.  Ti podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja. Na ta način pravica dostopa do informacij javnega značaja državljanom, medijem in civilni družbi omogoča nadzor nad delom javne uprave in nadzor nad porabo javnih sredstev.
Na podlagi vsega zgoraj navedenega IP zaključuje, da so predmet zahteve podatki, ki so povezani tako z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca kot s porabo javnih sredstev, zaradi česar v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne sodijo med varovane osebne podatke. Gre za t.i. absolutno javne podatke.

Ker gre v obravnavani zadevi za primer, ko javnost podatkov izrecno določa zakon (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), IP v postopek kot stranskih udeležencev ni pritegnil javnih uslužbencev, na katere se nanašajo predmetni podatki. Z novelo ZDIJZ-F, ki se uporablja od leta 2018 dalje, je bila v ZDIJZ umeščena določba a26.a člena, s katero je bila stranska udeležba v postopku po ZDIJZ omejena. V postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja je stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni. 

Osebni podatki so tudi podatki o imenu, priimku, položaju in podpisu izdajatelja predmetnih dokumentov, vendar so to osebni podatki, ki niso varovani. Gre namreč za zastopnika organa, osebni podatki oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen, pa niso varovani podatki. Ti podatki so javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah , Zakona o Poslovnem registru  in Zakona o sodnem registru . Poleg tega pa ni dvoma, da je predmetne odpovedi podpisal ne samo kot zastopnik organa, ampak tudi kot vodilni javni uslužbenec organa, ki je odgovoren za zakonitost dela organa (22. člen Zakona o Radioteleviziji Slovenija, v nadaljevanju: ZRTVS-1 ). Ti podatki so torej nedvomno povezani z opravljanjem njegovega delovnega razmerja.

Ob navedenem IP poudarja še, da je organ javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ki opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti, določeno s tem zakonom, z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljanov Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, ter druge dejavnosti v skladu s tem zakonom in statutom organa ter zakonom, ki ureja področje medijev (1. člen ZRTVS-1). Organ je ustanovila Republika Slovenija in dolžnost ustanovitelja je, da zagotovi institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost organa ter tudi primerno financiranje za izvajanje javne službe (2. člen ZRTVS-1). Poleg tega se organ financira tudi iz prispevkov državljanov (30. člen ZRTVS-1). Navedeno IP poudarja zato, ker je z vidika transparentnosti dela organa pri odločanju in porabi javnih sredstev nedvomno izrednega pomena, da so predmetni podatki prosto dostopni. Povedano drugače, nadzor nad upravljanjem takšnega zavoda posebnega pomena, tudi v primeru rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je nedvomno v interesu javnosti in v skladu z namenom ZDIJZ.

IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja drugih izjem od prostega dostopa po ZDIJZ. 

Organ je torej dolžan prosilcu posredovati podatke, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Ob tem IP dodaja, da elektronski zapis nujno ne predstavlja posredovanja dokumentov na elektronski naslov prosilca, ampak posredovanje »elektronskega zapisa« obsega tudi posredovanje fizičnega nosilca podatkov, kjer so podatki zabeleženi v elektronski obliki.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca utemeljena, zato je izpodbijano odločbo, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, odpravil in sam odločil o zadevi, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah  oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Nataša Siter, univ. dipl. prav.
svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. 
informacijska pooblaščenka