prosilec - Rižanski vodovod Koper d.o.o.

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala dostop do pogodbe o dobavi vode za točno določeno odjemno mesto in vso dokumentacijo, povezano s sklenitvijo konkretne pogodbe. Organ je zahtevo zavrnil, ker je presodil, da se zahtevana informacija javnega značaja nanaša na podatek, ki bi lahko bistveno vplival na postopek v sporu med strankama in na uveljavljanje njunih pravnih interesov. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da izjema varstva sodnega postopka po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana, zato je zahtevana pogodba prosto dostopna. Glede preostale dokumentacije je ugotovil izjemo poslovne skrivnosti, zato je pritožbo prosilke v tem delu zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-94/2021/4

Datum: 19. 5. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilka), …, z dne 10. 2. 2021, zoper odločbo Javnega podjetja Rižanski vodovod Koper d.o.o., Ulica 15. maja, p.p. 154, 6000 Koper (v nadaljnjem besedilu organ), št. IJZ-01/2021 z dne 19. 1. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilke z dne 10. 2. 2021 se v delu, ki se nanaša na Pogodbo o dobavi vode za odjemno mesto, št. …, ugodi in se odločba Javnega podjetja Rižanski vodovod Koper d.o.o., št. IJZ-01/2021 z dne 19. 1. 2021, delno odpravi. Odloči se, da mora organ prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo Pogodbe o dobavi vode za OM … z dne 15. 6. 2020.

2. Pritožba prosilke z dne 10. 2. 2021 se v delu, ki se nanaša na preostalo dokumentacijo, povezano s sklenitvijo Pogodbe o dobavi vode za OM … z dne 15. 6. 2020, zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je 28. 8. 2020 na organ naslovila zahtevo, s katero je od organa zahtevala, da se ji omogoči:

• vpogled v pogodbo s … za odjemno mesto … ter
• vpogled v vso dokumentacijo, povezano s sklenitvijo pogodbe, vključno z dokumentacijo, ki jo je predložila druga pogodbena stranka … ter obrazci, izjavami, ki so nastali ali so bili izpolnjeni v zvezi s sklepanjem pogodbe.

Prosilka je še pripisala, da se ji vpogled omogoči s posredovanjem kopij zahtevane dokumentacije.

Organ je z odločbo, št. IJZ-01/2021 z dne 19. 1 2021, zahtevo prosilke v celoti zavrnil z obrazložitvijo, da je glede na navedbe stranske udeleženke in določbo 6. člena ZDIJZ presodil, da se zahtevana informacija javnega značaja nanaša na podatek, ki bi lahko bistveno vplival na postopek v sporu med strankama in na uveljavljanje njunih pravnih interesov, zaradi česar bi njegovo razkritje lahko škodovalo izvedbi postopka. Ker so se zahtevani podatki nanašali na ..., jo je organ namreč pozval v postopek. Stranska udeleženka je posredovanju zahtevanih dokumentov nasprotovala, ker med strankama poteka spor glede upravičenja do oskrbe preko internega vodovodnega omrežja. Organ je še navedel, da je poleg pogodbe o dobavi vode za OM … z dne 15. 6. 2020, kot zahtevano dokumentacijo prepoznal še kupoprodajno pogodbo v obliki notarskega zapisa z opr. št. 1062/19 s prilogo izpisek iz zemljiške knjige z dne 16. 9. 2019 in notarskim zapisom z opr. št. 1061/19, kupoprodajno pogodbo v obliki notarskega zapisa z opr. št. SV 1063/19 s prilogo izpisek iz zemljiške knjige z dne 16. 9. 2019 ter zapisnik o prevzemu nepremičnine.

Prosilka se je 10. 2. 2021 zoper odločbo organa, št. IJZ-01/2021 z dne 19. 1 2021 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba) pritožila in navedla, da je organ v izpodbijani odločbi v celoti ignoriral navodila IP, ki mu jih je podal v odločbi, št. 090-264/2020. Organ bi moral v izreku odločbe navesti dokumente, za katere je menil, da jih zajema prosilkina zahteva in se nato opredeliti do izjem pri vsakem dokumentu posebej. Izpodbijana odločba temelji na izjavi stranske udeleženke, s katero prosilka ni bila seznanjena in ji tako ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so imele pomemben vpliv na odločitev. Organu je očitala povsem pavšalno in površno obrazložitev, ki ne pojasni, o katerih informacijah javnega značaja govori, kateri je ta podatek, ki bi bistveno vplival na rezultat spora, o katerem sporu med strankama je govora, kako in zakaj bi razkritje podatka škodovalo izvedbi postopka. Iz odločba tudi ni razvidno, ali je organ presojal možnost delnega dostopa. Ker je po mnenju prosilke sklicevanje organa na navedene razloge materialnopravno napačno, je prosilka predlagala razveljavitev odločbe.

Organ je z dopisom, št. 394/2021 z dne 16. 2. 2021, o pritožbi seznanil tudi stransko udeleženko in ji postavil 15-dnevni rok za podajo izjave. Stranska udeleženka je 18. 2. 2021 odgovorila, da vztraja, da se zahteva za posredovanje dokumentov, ki so vezani na lastništvo njenega odjemnega mesta, zavrne.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 694/2021 z dne 16. 3. 2021, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je 5. 5. 2021 na organ naslovil poziv za pojasnilo glede splošnih informacij v zvezi sklepanjem pogodb o dobavi vode. IP je zanimalo, katera dokazila mora stranka priložiti (če sploh katera), da lahko sklene pogodbo o dobavi vode, in ali za sklenitev pogodbe o dobavi vode zadostuje vpogled v zemljiško knjigo o lastništvu te nepremičnine. Organ je 7. 5. 2021 odgovoril, da za spremembo lastnika in tudi na splošno za sklenitev pogodbe potrebuje izkaz o lastništvu (zemljiško knjižni izpisek ali kupoprodajno pogodbo ali sklep o dedovanju) in da v praksi praviloma za sklenitev pogodbe z vpogledom v zemljiško knjigo o lastništvu preveri izpolnjevanje pogoja za sklenitev pogodbe.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala, in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilki zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije. Poleg Pogodbe o dobavi vode za OM … z dne 15. 6. 2020 je organ v zahtevano dokumentacijo štel tudi dve kupoprodajni pogodbi zasebnopravnih subjektov v obliki notarskega zapisa s prilogami ter zapisnik o prevzemu nepremičnine (prav tako zasebnopravnih subjektov kot udeležencev). Glede obstoja zahtevane dokumentacije ni sporno, da organ z njo razpolaga, saj jo je priložil k odstopu pritožbe.

ZDIJZ v 1. členu določa, da so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja. Iz Registra zavezancev za informacije javnega značaja (v nadaljnjem besedilu RZIJZ)[1], ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, izhaja, da Javno podjetje Rižanski vodovod Koper, d.o.o., sodi med zavezance po prvi alineji prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ kot javno podjetje, ki je izvajalec javne službe na podlagi splošnega akta ter nosilec javnega pooblastila (med zavezance sicer sodi tudi po drugi alineji prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ, kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava – to so Mestna občina Koper, Občina Piran in Občina Izola). Ta akt je Odlok o preoblikovanju Javnega podjetja Rižanski vodovod p.o. v Javno podjetje Rižanski vodovod Koper d.o.o. (Uradne objave št. 24/98 in spremembe Uradni list RS, št. 41/10; v nadaljnjem besedilu Odlok o preoblikovanju). V naveden aktu je v 6. členu določeno, da je glavna dejavnost javnega podjetja izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, ki obsega oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb ter da poleg javnega pooblastila vodenja katastra gospodarske javne službe izvaja tudi druga javna pooblastila, ki so mu dana s predpisi, ki jih sprejmejo pristojni organi ustanoviteljic. Kot je razvidno iz Odloka o oskrbi s pitno vodo[2] je kot izvajalec gospodarske javne službe upravljavec javnega sistema za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja »Rižanski vodovod« v lasti občin ustanoviteljic, Javno podjetje Rižanski vodovod Koper d.o.o., ki je v skladu z odlokom o preoblikovanju pooblaščeno za izvajanje javne službe. Prav tako organ izvaja javno pooblastilo na podlagi odločbe Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. odločbe 6416-8/2011/9 z dne 15. 4. 2011, ter Pravilnika o zahtevah, postopku imenovanja, nalogah in nadzoru imenovanih oseb na področju meroslovja (Uradni list RS, št. 131/04, 71/06, 64/08 in 27/17). Iz vsega navedenega izhaja, da je organ v konkretnem primeru kot izvajalec javne službe in nosilec javnih pooblastil zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Zato, skladno z 2. členom ZDIJZ, zanj primarno v celoti velja načelo transparentnega delovanja, določene informacije pa je iz tega režima mogoče izvzeti le, če so izključno zasebnopravne narave.

Pri zavrnitvi je organ navedel, da se zahtevana dokumentacija nanaša na podatek, ki bi lahko bistveno vplival na postopek v sporu med strankama in na uveljavljanje njunih pravnih interesov, kar je prosilka v pritožbi smiselno štela za sklicevanje na 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo sodnega postopka). Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: (1) zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka in (2) razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka. Organ se sicer ni izrecno skliceval na navedeno izjemo, vendar je ob tem tudi ni v ničemer izkazal, glede česar se IP strinja s pritožbenimi navedbami, da pogoji za obstoj navedene izjeme niso izkazani.

1. Dostop do Pogodbe o dobavi vode za OM … z dne 15. 6. 2020 (1. alineja zahteve z dne 28. 8. 2020)

IP je v številnih primerih že odločal o vprašanju tolmačenja pojma »delovno področje organa«. Pri tem je zavzeto splošno stališče, da delovno področje po ZDIJZ zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki jih opravlja v zvezi s temi nalogami. Tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS, kot izhaja iz sodbe, št. I Up 122/2006-3 z dne 25. 4. 2007, je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznost organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. Tako delovno področje organa zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi dejavnostmi (npr. oskrba s pitno vodo, priključitev na javno vodovodno omrežje, sklepanje pogodb o dobavi vode ipd.). Glede na določilo 14. člena predmetnega odloka mora namreč uporabnik z upravljavcem skleniti pogodbo o dobavi vode, ki poleg drugih sestavin opredeljuje še pogoje in postopke za začasno in trajno prekinitev dobave vode, v določenih primerih dati pred priključitvijo upravljavcu pravico vstopa v objekt zaradi kontrole ustreznosti internega vodovodnega omrežja ter vsebuje način urejanja odnosov in medsebojnih obveznosti med uporabniki in upravljavcem ter upravnikom oziroma pooblaščeno osebo, če v pogodbi upravnik oziroma pooblaščena oseba zastopata uporabnike. IP je ugotovil, da je sklepanje pogodb o dobavi vode s posameznimi uporabniki opravljanje dejavnosti organa s področja izvajanja javne službe, zato je v nadaljevanju postopka preizkusil, ali je pri dostopu do tovrstne pogodbe v obravnavanem primeru podana kakšna izjema iz 5.a ali prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ali pa je zahtevan dokument prosto dostopna informacija javnega značaja.

Konkretno pogodbo je organ sklenil s pravno osebo, zato podatkov v sami pogodbi ne moremo umestiti pod definicijo osebnih podatkov po Splošni uredbi o varstvu podatkov[3]. Osebno ime direktorja organa kot podpisnika pogodbe ni varovan osebni podatek. Ime in priimek direktorja Javnega podjetja Rižanski vodovod Koper d.o.o. je javni podatek (objavljen tudi na spletnem portalu AJPES), skladno z Zakonom o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17), zato gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja. Poleg podatkov o stranki, s katero je organ sklenil pogodbo in je v konkretnem primeru pravna oseba, pogodba o dobavi vode vsebuje še medsebojne pravice in obveznosti v skladu z Odlokom o oskrbi s pitno vodo. Tako gre v obravnavanem primeru za formularno pogodbo, ki je vnaprej pripravljena pogodba in jo organ dopolni le z manjkajočimi elementi (največkrat z identifikacijskimi podatki druge stranke). Že vnaprej določena določila tovrstne pogodbe se popolnoma skladajo z določili Odloka o oskrbi s pitno vodo, ki določajo, kaj so obvezne vsebine te pogodbe, in so vključena v vse tovrstne pogodbe. IP je tako ugotovil, da je Pogodba o dobavi vode za OM … z dne 16. 5. 2020 prosto dostopna informacija javnega značaja v celoti. Zato je pritožbi prosilke v tem delu na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP ugodil.

2. Dostop do preostale dokumentacije, povezane s sklenitvijo Pogodbe o dobavi vode za OM … z dne 15. 6. 2020 (2. alineja zahteve z dne 28. 8. 2020)

Organ je pod zahtevo o posredovanju preostale dokumentacije, povezane s sklenitvijo točno določene pogodbe o dobavi vode, prepoznal več dokumentov, s katerimi razpolaga (tj. dve kupoprodajni pogodbi v obliki notarskih zapisov s prilogami in zapisnik o prevzemu nepremičnine). Vsaka pravna oseba javnega prava (tudi javno podjetje) se mora zavedati, da je njeno delovanje podvrženo zahtevam po transparentnosti in odprtosti, zato so, kot je IP že pojasnil, informacije javnega značaja vse informacije, ki so kakorkoli povezane z izvajanem dejavnosti javne službe oz. ki kažejo na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog.[4]

Glede preostale dokumentacije je IP najprej ugotavljal, ali predstavlja pogoj za sklenitev konkretne pogodbe. Odlok o oskrbi s pitno vodo v tretjem odstavku 3. člena določa, da je uporabnik praviloma lastnik objekta. Če je tako določeno s konkretnim pravnim aktom med lastnikom in posestnikom, je lahko uporabnik tudi posestnik objekta. Tudi organ je na izrecno vprašanje IP, ali za sklenitev pogodbe o dobavi vode zadostuje (zgolj) vpogled v zemljiško knjigo o lastništvu te nepremičnine, odgovoril pritrdilno. Pojasnil je, da za sklenitev pogodbe potrebuje izkaz o lastništvu (zemljiškoknjižni izpisek ali kupoprodajno pogodbo ali sklep o dedovanju) in da v praksi praviloma izpolnjevanje pogoja za sklenitev pogodbe lastništvo preveri z vpogledom v zemljiško knjigo. V pogodbi o dobavi vode je predmet pogodbe identificiran z ID nepremičnine (2. člen). Z vpogledom v zemljiško knjigo se je IP prepričal, da je lastnica nepremičnine, ki je predmet pogodbe, identična stranki konkretne pogodbe. Prav tako iz javno dostopne evidence izhaja, da je bil vpis v zemljiško knjigo opravljen pred sklenitvijo konkretne pogodbe, zaradi česar je IP sklenil, da bi bilo za sklenitev konkretne pogodbe dovolj že sam vpogled v evidenco zemljiške knjige. Zato je IP zaključil, da preostala dokumentacija ni v neposredni povezavi s sklenitvijo konkretne pogodbe, niti ni nujen pogoj, ki izkazuje izpolnjevanje zahtev za njeno sklenitev, ampak je izključno zasebnopravne narave, in je dostop do nje zavrnil, na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Po navedeni določbi organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. Po prvem odstavku 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; v nadaljnjem besedilu ZPosS), pojem poslovne skrivnosti zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve: je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij; ima tržno vrednost; imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost. Ob pregledu zahtevane dokumentacije IP ni podvomil, da vse informacije, ki jih vsebujejo kupoprodajni pogodbi s prilogami in zapisnik o prevzemu nepremičnine, niso splošno znane in lahko dosegljive, da imajo za stransko udeleženko tržno vrednost, saj vsebujejo pogoje in dogovore zasebnopravne narave, povezane s poslovnimi interesi strank, stranska udeleženka pa je tudi ravnala razumno, da bi to ohranila kot poslovno skrivnost, saj se je tekom postopka z zahtevo po ZDIJZ vključila v postopek in nasprotovala posredovanju zahtevanih dokumentov. Nestrinjanje z razkritjem listin, ki so vezane na lastništvo njenega odjemnega mesta, je stranska udeleženka izrazila tudi v odzivu na pritožbo (elektronsko sporočilo z dne 18. 2. 2021). Po mnenju IP zahtevana dokumentacija zasebnopravne narave ne zapade niti pod tretji odstavek 2. člena ZPosS, ki določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajih. IP je tako zaključil, da glede preostale dokumentacije obstoji izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je pritožbo v tem delu na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil kot neutemeljeno.

Glede pritožbenih navedb, da organ prosilke ni seznanil z izjavo stranske udeleženke in se o njej ni mogla izreči, IP pripominja, da je vse pomisleke zoper odločitev organa o pravilni uporabi materialnega prava lahko prosilka izrazila v pritožbi. Tudi IP izjave stranske udeleženke z dne 18. 2. 2021 ni posredoval v izjasnitev prosilki, saj se izjava stranske udeleženke o sami pritožbi v bistvenem ne razlikuje od že podane izjave, obstoj izjeme poslovne skrivnosti pa je IP ugotovil po uradni dolžnosti.

IP je zaključil, da odločitev organa v izpodbijani odločbi ni bila pravilna. Ker je organ napačno uporabil materialni predpis, je IP pritožbi prosilke delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo delno odpravil ter glede Pogodbe o dobavi vode za OM … z dne 15. 6. 2020 s svojo odločbo sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Glede podatkov, ki so poslovna skrivnost stranske udeleženke, je IP na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP v tej odločbi navedel pravilne razloge (dostop se zavrne zaradi varstva poslovne skrivnosti) in pritožbo zavrnil kot neutemeljeno (2. točka izreka te odločbe).

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Dostopen na spletni povezavi https://www.ajpes.si/rzijz .

[2] Dostopen na spletni strani organa https://www.rvk.si/si/za-uporabnike/predpisi/ (maj 2021).

[3] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in št. L 127 z dne 23. 5. 2018).

[4] Takšno stališče izhaja tudi iz ustaljene upravno sodne prakse (sodba Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007, sklep VSRS, št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012, sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 902/2013-29 z dne 20. 5. 2015, sodba, št. I U 1422/2015-18 z dne 30. 11. 2016).