prosilec - Psihiatrična bolnišnica Ormož

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je treba slediti prosilcu, ki navaja, da je izrek izpodbijane odločbe nejasen, in v nasprotju z 213. členom ZUP, ker organ v njem ni opredelil, katere dokumente je presojal in kaj v njih je štel kot varovane osebne podatke. Organ v izreku tudi ni odločil o načinu seznanitve z zahtevanimi dokumenti, prosilcu pa je poslal fotokopije, čeprav je ta zahteval elektronski zapis. Posledično je IP pritožbi prosilca delno ugodil in postopek dopolnil ter organu naložil (delno) posredovanje zahtevanih dokumentov.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-311/2025/4

Datum: 6. 8. 2025

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 251. člena, prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ………………(v nadaljevanju: prosilec) z dne 2. 7. 2025, zoper odločbo Psihiatrične bolnišnice Ormož, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož (v nadaljevanju: organ), št. 01- 150/1-2025 z dne 11. 6. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 2. 7. 2025 zoper odločbo Psihiatrične bolnišnice Ormož, št. 01- 150/1-2025 z dne 11. 6. 2025, se delno ugodi, in sicer tako, da se izrek izpodbijane odločbe dopolni na način:

a.     da je organ dolžan v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu, v elektronski obliki, na njegov elektronski naslov, v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi javni uslužbenki…………….., posredovati še:

- prvi odstavek besedila na strani 1 za navedbo »Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi« (pravna podlaga),

- drugi do deveti odstavek (brez prvega odstavka) na strani 4, 

- prvi do peti odstavek na strani 5.

b.     da je organ v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu dokumente, do katerih mu je odobril delno dostop z odločbo št. 01- 150/1-2025 z dne 11. 6. 2025, dolžan posredovati še v elektronski obliki, na njegov elektronski naslov.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je pri organu dne 23. 5. 2025 vložil zahtevo za posredovanje dokumentov v zvezi z uslužbenko organa………….., in sicer za:

-       vse pogodbe o zaposlitvi in vse anekse k pogodbam,

-       potrdilo o izobrazbi, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta,

-       odpoved pogodbe o zaposlitvi,

-       zadnje tri plačilne liste/obračune plač.

Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 01-150/1-2025 z dne 11. 6. 2025, s katero je zahtevo delno zavrnil (dalje izpodbijana odločba), in sicer glede osebnih podatkov javne uslužbenke, ki izhajajo iz njene zasebne sfere in niso povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, ki se nahajajo v zahtevnih dokumentih. Odločil je, da v postopku stroški niso nastali. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je v posredovanih dokumentih kot varovane osebne podatke prekril EMŠO, davčno številko, naslov, datum diplome in uspešno opravljenega izpita, naslov bivališča, št. dokumentov ter druge podatke iz zasebne sfere posameznika, ki niso povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. V zvezi s posredovanjem odpovedi pogodbe o zaposlitvi je organ navedel, da je zahtevi prosilca prav tako delno ugodil. Poleg EMŠA, davčne, naslova ter drugih podatkov iz zasebne sfere posameznika, ki niso v zvezi z delovnim razmerjem, je v dokumentu prekril tudi odpovedne razloge, ker ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 2. 7. 2025 pri organu vložil pritožbo, in sicer iz razloga kršitev pravil postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. V zvezi z zavrnitvijo dostopa do razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi meni, da organ zavrnitve ni oprl na nobeno od zakonskih izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ zgolj pavšalno navaja, da bi razkritje bistveno poseglo v zasebnost posameznice in da ne gre za podatke, ki bi bili povezani s porabo javnih sredstev ali delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Opozarja na prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in meni, da gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Opozarja na prakso IP s tem v zvezi, zlasti na odločbo št. 090-463/2024 z dne 18. 12. 2024, po kateri so prosto dostopni podatki o dejstvih v zvezi z izrečenimi ukrepi (kakšen ukrep je bil izrečen in zakaj), ne pa tudi podrobni opisi s tem povezanih subjektivnih okoliščin, iz katerih izhajajo posameznikove izjave, doživljanje in čustvovanje. Zaključuje, da je organ zaradi napačne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovil dejansko stanje. Izrek izpodbijane odločbe ob tem ne določa, v katerih konkretnih dokumentih je organ prekrival določene podatke, zato se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Organ mu je zahtevano dokumentacijo posredoval v fizični obliki, po pošti, čeprav je v njegovi zahtevi jasno navedeno, da zahteva posredovanje v elektronski obliki, po e – pošti. Meni, da bi mu organ moral dostop omogočiti v obliki, kot je zahteval. O načinu posredovanja dokumentacije je treba odločiti v izreku odločbe, kot pa je razvidno iz izpodbijane odločbe, organ o tem ni odločil v izreku.

Pritožbo prosilca je organ dne 10. 7. 2025 posredoval v odločanje IP.

Na podlagi poziva IP št. 090-311/2025/2 z dne 22. 7. 2025, je organ IP, dne 29. 7. 2025, posredoval še zahtevo prosilca, na podlagi katere je bila izdana izpodbijana odločba, izpodbijano odločbo ter dokumente, o katerih je odločil z izpodbijano odločbo (v izvorni obliki in s prekritimi podatki).

Pritožba je delno utemeljena.

1.     Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

2.     Glede kršitev pravil postopka in načina seznanitve z zahtevanimi dokumenti

IP najprej ugotavlja, da so utemeljene pritožbene navedbe prosilca, da izrek izpodbijane odločbe ni skladen z 213. členom ZUP, ker organ v njem ni konkretno in posamično navedel dokumentov, o katerih je odločal ter katere podatke je na posameznem dokumentu prekril kot varovane osebne podatke. Izrek izpodbijane odločbe je tako nejasen, zato je IP, v skladu s prvim odstavkom 251. člena ZUP, sam odpravil kršitve in dopolnil postopek, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

Najprej IP ugotavlja, da organ v izreku ni odločil o načinu seznanitve prosilca z zahtevanimi dokumenti, čeprav iz drugega odstavka 17. člena ZDIJZ izhaja, da gre za bistveno sestavino zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Ob tem IP pojasnjuje, da ima prosilec, v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZDIJZ, pravico do izbire načina seznanitve, organ pa je na to izbiro vezan. Kot jasno izhaja iz zahteve prosilca z dne 23. 5. 2025, je prosilec kot način seznanitve zahteval »drug e – zapis« (dototeka po e – pošti), kar pomeni, da je organ postopal napačno, ker mu je (po navadni pošti) posredoval fotokopije, o tem pa ni odločil v izreku izpodbijane odločbe. Posledično je IP pritožbi prosilca v tem delu ugodil, izrek izpodbijane odločbe dopolnil in organu naložil, da mora prosilcu vse dokumente v skladu z izpodbijano odločbo in v skladu s to odločbo (kot izhaja iz tč. 1 izreka te odločbe) posredovati (ponovno) še v elektronski obliki.

Prosilec je v pritožbi navedel, da organ zavrnitve ni oprl na nobeno od zakonskih izjem od prostega dostopa, kar pa ne drži, saj iz izpodbijane odločbe jasno izhaja, da se je organ skliceval na zasebnost imenovane javne uslužbenke in s tem v zvezi presojal, ali gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, kar pomeni, da je smiselno zatrjeval izjemo varstva osebnih podatkov.

Klub temu, da organ v izreku ni določno navedel, katere podatke je štel kot varovane osebne podatke in jih zato prekril, pa je to navedel v obrazložitvi, iz katere izhaja, da je prekril EMŠO, davčno številko, naslov, datum diplome in uspešno opravljenega izpita, naslov bivališča, št. dokumentov in druge osebne podatke posameznice, ki niso v zvezi z delovnim razmerjem. Prosilec v pritožbi prekritju teh podatkov (torej delnemu dostopu) v posredovanih dokumentih ni izrecno nasprotoval, razen glede zahtevane odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V nadaljevanju je IP tako presojal, ali in v katerem delu je podana izjema varstva osebnih podatkov ter ali je organ v posredovani odpovedi pogodbe o zaposlitvi pravilno izvedel delni dostop in prekril varovane osebne podatke.

3.     O varstvu osebnih podatkov

Organ se je v izpodbijani odločbi smiselno skliceval na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Za obdelavo osebnih podatkov (tudi za njihovo posredovanje javnosti oziroma prosilcu po ZDIJZ) mora biti podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka javnosti predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo npr. podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da je v posredovanih dokumentih prekril EMŠO, davčno številko, naslov, datum diplome in uspešno opravljenega izpita, naslov bivališča, št. dokumentov in druge osebne podatke posameznice, ki niso v zvezi z delovnim razmerjem. S tem v zvezi se prosilec pritožuje glede prekritja podatkov v odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter navaja, da je organ, v nasprotju s prakso IP in odločbo št. 090-463/2024 z dne 18. 12. 2024, prekril preveč podatkov.

Po vpogledu v izvoren dokument odpovedi pogodbe o zaposlitvi št. 05-2/191-2023 z dne 13. 12. 2023 in njegovi primerjavi z dokumentom, ki je bil v obliki delnega dostopa posredovan prosilcu, IP ugotavlja, da so pritožbene navedbe v tem delu delno utemeljene. Organ je v posredovani odpovedi pogodbe o zaposlitvi dejansko prekril praktično celoten dokument, ne samo varovanih osebnih podatkov. Prekril je torej tako osebne podatke tretjih oseb (pacientov) in druge opise, ki te osebe določajo, osebne okoliščine imenovane javne uslužbenke, njeno ravnanje in subjektiven odnos do dogodkov, kot tudi druge vsebine, iz katerih pa varovani osebni podatki ne izhajajo (npr. splošne pravne in zakonske podlage, zaključke o končnih dejstvih in ukrepih,..). Ker teh podatkov ni mogoče šteti kot varovanih osebnih podatkov, je organ, v nasprotju s 7. členom ZDIJZ, na posredovanem dokumentu napačno izvedel delni dostop. Posledično je IP pritožbi prosilca v tem delu delno ugodil, izpodbijano odločbo delno spremenil in organu naložil posredovanje zahtevane odpovedi pogodbe o zaposlitvi na način, kot izhaja iz točke 1a izreka te odločbe. V preostalem delu (glede v odpovedi pogodbe o zaposlitvi prekritih podatkov) je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[1] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke

[1] Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO.