prosilec - Policijska uprava Novo mesto

Številka: 090-385/2026/2

Datum: 16. 10. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 14. 8. 2026, zoper odločbo Policijske uprave Novo mesto, Ljubljanska cesta 30, 8104 Novo mesto (v nadaljevanju organ) št. 090-14/2026/8 (3J12-04) z dne 4. 8. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 14. 8. 2026, zoper odločbo Policijske uprave Novo mesto, št. 090-14/2026/8 (3J12-04) z dne 4. 8. 2026, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)           Prosilec je v vlogi z dne 17. 6. 2026 navedel, da na podlagi ZDIJZ zahteva točno številko in datum izdaje aktivnega (ne-arhiviranega) uradnega lista, v katerem je bila po 1. 3. 2026 razglašena ustavna podlaga, ki portal PISRS pooblašča za ustavni medij razglasitve zakonov. Zahteva tudi pisni odgovor od …, in sicer pisno pooblastilo, na podlagi katerega sta v zadevi 2243-455/2025/2 nastopala kot pooblaščenca … pri odstopu njegove vloge sodišču in točno številko člena zakona, razglas in številko aktivnega (ne-arhiviranega) uradnega lista, ki vlagateljevo zahtevo za pojasnilo avtomatsko prekvalificira v pooblastilo organu za prenos osebnih podatkov tretji osebi (sodišču), brez izrecne privolitve po 5(1)(b) členu GDPR, ustavno utemeljitev ignoriranja vloge za pojasnilo z dne 3. 6. 2025 v luči dolžnosti pomoči stranki po 7. členu ZUP. Od sodnice … je zahteval takojšnji pisni odgovor s točno številko in datumom izdaje aktivnega (ne-arhiviranega) uradnega lista, v katerem je bil objavljen razglas, ki ji po 1. 3. 2026 daje pooblastilo za sojenje na podlagi arhiviranih zakonov, navedbo pravne podlage, ki v nasprotju s 27. členom Ustave RS dovoljuje stigmatizacijo državljana z nazivom »kršitelj« pred pravnomočnim dokazom krivde, pojasnilo, zakaj je v zadevi ZSV …/2025 osebne podatke vlagatelja nezakonito posredovala tretji osebi (policiji) za namen vročitve v nasprotju s 5(1)(b) členom GDPR, od … takojšnji odgovor z navedbo točne številke zakona, razglasa in števila aktivnega (ne-arhiviranega) uradnega lista, ki mu dovoljuje ignoriranje pisne vloge stranke za pojasnilo z dne 3. 6. 2026 in njeno samovoljno prekvalifikacijo v »nedopolnjeno zahtevo za sodno varstvo«, pojasnilo, na kateri ustavni podlagi je osebne podatke vlagatelja posredoval tretji osebi (sodišču) za namen pregona, ne da bi mu predhodno omogočil pomoč pri uveljavljanju pravic po 7. členu ZUP, predložitev dokazila o obstoju materialne škode ali žrtve v zadevi …/2025/2, ki bi ustavno upravičevala sprožitev prisilnega postopka nad suverenim državljanom.

(2)           Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 090-14/2026/8 (3J12-04) z dne 4. 8. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), in sicer zaradi neobstoja zahtevanih dokumentov. Organ je po prejemu zahteve pregledal spis PPP Novo mesto št. …/2025 in ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Ker je prosilec v določenem delu zahteval dokumentacijo tudi od Okrajnega sodišča v Novem mestu, je organ v tem delu zahtevo odstopil sodišču.

(3)            Prosilec je dne 14. 8. 2026 na organ naslovil vlogo, poimenovana notifikacijo o absolutno materialni ničnosti odločbe – pravni »checkmate« zaradi kršitve Tromsø konvencije, GDPR in ustavnega reda. Meni, da je odločba primer administrativnega nasilja in simulacije pravne države v sistemu, ki je ustavno ugasnil. Sklicevanje na neobstoj dokumenta je v nasprotju z 10. členom konvencije, ki organom nalaga dolžnost spodbujanja transparentnosti. Odločba je absolutno nična, saj je v stanju pravnega in logičnega razpada, zaradi česar je ni mogoče izvršiti. Organ se v odločbi izogiba odgovoru na vprašanje o nezakonitem prenosu osebnih podatkov, prav tako je po mnenju prosilca policist s podpisom nične odločbe osebno prevzel odgovornost za kršitev konvencije in Ustave RS. Za povzročeno škodo, stres in »mletje črk« v vakuumu odgovarja neposredno s svojim zasebnim premoženjem.

(4)           Organ je vlogo prosilca obravnaval kot pritožbo zoper izpodbijano odločbo in jo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP z dopisom št 090-14/2026/0 (3J12-04) z dne 20. 8. 2026.

Pritožba ni utemeljena.

(5)           IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(6)           Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(7)           Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, in ga je navedel v izpodbijani odločbi tudi organ. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, pripravljati odgovorov na vprašanja ali pojasnil, ki jih terja prosilec, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

(8)           Iz zahteve prosilca, upoštevaje način njene formulacije in vsebino zastavljenih vprašanj, ne izhaja noben dvom, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, temveč da prosilec od organa pričakuje vsebinske odgovore na vprašanja, ki bi terjali dodatno obravnavo, presojo oziroma ustvarjanje novih informacij. Takšna zahteva presega okvir pravice dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ, ki zagotavlja dostop do obstoječih dokumentov, ne pa pravice zahtevati pripravo odgovorov na vprašanja, na katera organ v obstoječem dokumentarnem gradivu nima odgovorov.

(9)           Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev ali pripravljati analiz ali dokumentov pridobivati od drugih organov. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga. Četudi konvencija organom nalaga dolžnost spodbujanja transparentnosti, tega ni mogoče enačiti s tem, da morajo organi na podlagi zahtev prosilca, dokumente šele ustvarjati, temveč da so dolžni že obstoječe dokumente čim bolj transparentno posredovati javnosti.

(10)        IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

(11)        V skladu z navedenim je IP ugotovil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato jo je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(12)        Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(13)        Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila                                                                       

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.                                        

svetovalka IP                                                                          

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke