prosilec - Policijska uprava Nova Gorica

POVZETEK:

Organ je s sklepom zavrgel zahtevo prosilcev, ker je bilo o enaki zahtevi prosilcev v preteklosti že pravnomočno odločeno. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bila odločitev organa prve stopnje pravilna, zato je pritožbo prosilce, kot neutemeljeno, zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-351/2025/4

Datum: 23. 9. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter prvega 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilca), z dne 23. 7. 2025, zoper sklep Policijske uprave Nova Gorica, Sedejeva ulica 11, 5001 Nova Gorica (v nad. organ), št. 090-6/2024/6 z dne 30. 6. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilcev z dne 23. 7. 2025 zoper sklep Policijske uprave Nova Gorica, št. 090-6/2024/6 z dne 30. 6. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilca sta dne 12. 6. 2025 na organ naslovila ponovno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri prosita za posredovanje službenih nalogov vseh policistov, ki so bili napoteni na naslove ….., v zvezi intervencij z dne 17. 10. 2023, 16. 1. 2024 in 4. 3. 2024. Nadalje zahtevata poročila policistov, seznam prisotnih policistov (ime in priimek, službena številka, policijska postaja, na katero so trenutno razporejeni), potne naloge in vse druge relevantne dokumente, ki so bili podlaga za delovanje policistov v navedenih primerih.

Organ je o zahtevi prosilcev odločil s sklepom, št. 090-6/2024/6 z dne 30. 6. 2025, s katerim je zahtevo, na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, zavrgel. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je organ navedel, da je bilo o isti zahtevi prosilcev že odločeno z odločbo. Organ je namreč dne 24. 10. 2024 prejel zahtevo prosilcev, v kateri sta zahtevala podatke, ki so se nanašali na postopke policistov z dne 17. 10. 2023, 16. 1. 2024 in 4. 3. 2024. Organ je z odločbo, št. 090-6/2024/2 (3H1-01) z dne 18. 11. 2024, zahtevo prosilcev zavrnil, odločba pa je že pravnomočna.

Zoper sklep sta prosilca dne 23. 7. 2025 vložila pritožbo, v kateri oporekata odločitvi organa. Prosilca v pritožbi navajata, da je sta tako sklep, kot odločba, na katero se organ sklicuje, nična. Sklep nima jasno določenega naslovnika, ni mogoče ugotoviti, komu je sklep pravno namenjen, ne vsebuje veljavnega podpisa uradne osebe in ni priloženega pooblastila za odločanje. Prav tako se organ sklicuje na pravno nično odločbo, ki ne more imeti pravnega učinka. Dodatno prosilca opozarjata na kršitev 210. člena ZUP, na element kaznivega dejanja goljufije po 211. členu KZ-1, odvzem pravice dostopa do informacij javnega značaja ter pravice dostopa do lastnih podatkov in na napačno uporabo določb ZVOP-2. Dodatno prosilca navajata, da se zahtevani dokumenti nanašajo na postopke, v katerih sta bila tudi sama neposredno vpletena, organ pa je kot upravljavec osebnih podatkov dolžan, da posamezniku omogoči vpogled v tiste podatke, ki so bili zbrani, obdelani ali uporabljeni v zvezi z njim.

IP je dne 4. 8. 2025 prejel dopis organa, št. 090-6/2024/9 z dne 4. 8. 2025, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilcev v pristojno reševanje. Dopisu je organ priložil vse dokumente predmetne zadeve.

Na podlagi poziva IP, št. 090-351/2025/2 z dne 19. 8. 2025, je organ IP dne 25. 8. 2025, po elektronski pošti, posredoval pooblastilo, ki je bilo izdano …. za vodenje upravnih postopkov oz. postopkov po ZDIJZ.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo (sklep) v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je s sklepom zavrgel zahtevo prosilcev z dne 12. 6. 2025, ker naj bi bilo o enaki zahtevi prosilcev v preteklosti že odločeno.

Skladno s 129. členom ZUP organ najprej preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna organ tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila. V postopkih po ZDIJZ to pomeni, da v primeru, če je konkreten postopek dostopa do informacij javnega značaja še v teku (torej da še ni pravnomočno zaključen) ali če je pravnomočno zaključen, pa se dejanske okoliščine niti pravna podlaga niso spremenile, prosilec od istega organa oz. zavezanca nima vedno znova pravice zahtevati istih dokumentov.

Organ je v konkretnem primeru navedel, da je bilo o vsebinsko enaki zahtevi prosilcev (z dne 18. 10. 2024) že odločeno, in sicer z odločbo št. 090-6/2024/2 z dne 18. 11. 2024. Prosilca zoper navedeno odločbo nista podala pritožbe, iz njene vsebine pa izhaja, da je organ zahtevo zavrnil s sklicevanjem na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Po pregledu vsebine zahteve prosilcev z dne 12. 6. 2025 in s primerjavo njene vsebine z vsebino zahteve z dne 18. 10. 2024 (odločeno z odločbo organa št. 090-6/2024/2 z dne 18. 11. 2024) je IP ugotovil, da se obe zahtevi nanašata na isto dokumentacijo, o kateri pa je organ v preteklosti resnično že odločal in odločil na način, da je zahtevo prosilcev zavrnil, s sklicevanjem na eno od izjem iz določb ZDIJZ. V zahtevi z dne 18. 10. 2024 sta prosilca zahtevala vso dokumentacijo, ki se nanaša na intervencije z dne 17. 10. 2023, 16. 1. 2024 in 4. 3. 2024, v sklop katere pa je mogoče šteti tudi dokumente, ki so predmet zahteve prosilcev z dne 12. 6. 2025, le da sta v tej zahtevi zahtevane dokumente bolj jasno specificirala. Da gre za vsebinsko enako zahtevo, izhaja tudi iz samega poimenovanja zahteve prosilcev z dne 12. 6. 2025, v kateri uvodoma navajata, da gre za »ponovno« zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, pri tem pa se sklicujeta na št. zadeve 090-6/2024, v okviru katere je bila vodena prvotna zahteva, z dne 18. 10. 2024.

Iz obeh zahtev prosilcev tako izhaja, da gre za vprašanje presoje obstoja iste dokumentacije, glede katere pa je bilo, kot že navedeno, že pravnomočno odločeno, dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo.

Glede na navedeno je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji, ki jih za zavrženje določa 129. člen ZUP, kar pomeni, da je odločitev organa v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena. Na podlagi navedenega je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilcev zoper sklep, št. 090-6/2024/6 z dne 30. 6. 2025, kot neutemeljeno zavrnil.

Glede pritožbenih navedb prosilcev IP pojasnjuje sledeče:

- za odločitev v konkretni zadevi ni pomembno, da se zahtevani dokumenti nanašajo na postopke, v katere naj bi bila prosilca tudi neposredno vpletena, saj se dostopa do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika posebnih okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Za uveljavljanje pravice dostopa do informacij javnega značaja namreč ni bistveno, ali ima prosilec posebne razloge ali privilegije, zaradi katerih bi bil upravičen zahtevati informacije, temveč je treba presoditi, ali gre za dokumente, ki so prosto - javno dostopni vsakomur.

- postopka po ZDIJZ in ZVOP-2 (seznanitev z lastnimi osebnimi podatki) sta dva različna postopka, vodena na različnih pravnih podlagah. Zahteva prosilcev z dne 12. 6. 2025 je bila podana na podlagi določb ZDIJZ (in ne ZVOP-2) in kot tako je jo tudi obravnaval organ. V tem pritožbenem postopku so tako pritožbene navedbe prosilcev, da mu organ ni omogočil seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, irelevantne.

- zakon v nobenem delu ne predpisuje, da mora uradna oseba organa pri izdajanju pravnih aktov priložiti tudi pooblastilo za odločanje o zahtevah. ZUP v 28. členu določa le, da mora imeti oseba, ki je pooblaščena za odločanje, pooblastilo predstojnika, kar pa …. nedvomno ima. IP je tekom pritožbenega postopka namreč s strani organa prejel pooblastilo imenovanega, iz katerega izhaja, da je ta pooblaščen za odločanje o zahtevah za dostop do informacij javnega značaja z delovnega področja organa in posledično izpolnjuje t.i. pogoje za odločanje o zahtevah po določbah ZDIJZ.

- IP ni pristojen za presojanje, ali so v konkretnem primeru izkazani elementi kaznivega dejanja po KZ-1 oz. ali so bile kršene določbe ZUP, zato se do teh navedb prosilcev ne opredeljuje, saj je to v pristojnosti drugih organov.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke