prosilec - Policijska uprava Maribor

Številka: 090-251/2026/2

Datum:   26. 6. 2026

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 21. 5. 2026, zoper odločbo in sklep Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-2/2026/13 (3F1-04) z dne 12. 5. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca z dne 21. 5. 2026, zoper odločbo in sklep Policije št. 090-2/2026/13 (3F1-04) z dne 12. 5. 2026, se ugodi, izpodbijana odločba in sklep se odpravita in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je na organ dne 3. 3. 2026 vložil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, in sicer je v elektronski obliki zahteval dostop do vseh dokumentov – poročilo (vključno z vsemi prilogami) SKP PU Maribor št. 2311-99/2025/23 (3F321-04) z dne 12. 1. 2026, ki jih je Policija uporabila, pripravila ali pridobila v zvezi z obravnavo prijav suma kaznivih dejanj, ki se nanašajo na lipov drevored Pivola in ki so bili navedeni v odgovoru Okrožnega državnega tožilstva Maribor z dne 20. 2. 2026, št. MB-Ktr/1541/2024/AO. Podrobneje je navedel, da želi:

- celotno poročilo SKP PU Maribor št. 2311-99/2025/23 (3F321-04) z dne 12. 1. 2026, vključno z vsemi prilogami, prilogami prilog, dodatki, strokovnimi mnenji ter zapisniki, ki so sestavni del poročila;

- vse dokumente, ki jih organ ima in so  bili podlaga za ugotovitev, da “ni znakov kaznivih dejanj”, kot denimo:

• inšpekcijska poročila »ni bilo ugotovljenih večjih nepravilnosti«,

• poročila, kjer je razvidno, da se dela arheološko nadzirajo – Kulturno varstveni nadzor; številka nadzora, datum, konservatorski nadzor, ipd.,

• dokumenti kjer je razvidna skladnost z veljavnimi prostorskimi akti na področju gradnje na gradbišču ob Pivolski cesti - novogradnja poteka na območju K1 – najboljše kmetijsko zemljišče,

• in vsi drugi dopisi in dokumentacija organa,

• dokumenti ki se nanašajo na Ministrstvo za kulturo, druga ministrstva in druge organe;

- vse dokumente organa v zvezi z obravnavo odstranitve 13 lip v lipovem drevoredu v Pivoli, vključno z dokumenti, ki so bili posredovani Evropskemu javnemu tožilstvu Republike Slovenije;

- vse dokumente organa, ki se nanašajo na preverjanje suma kaznivih dejanj po 219. členu KZ-1 (poškodovanje ali uničenje naravne vrednote), zapisniki, ugotovitve, interne opombe, komunikacija z drugimi organi).

(2) Organ je izdal odločbo št. 090-2/2026/13 (3F1-04) z dne 12. 5. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca za dostop do poročila SKP PU Maribor št. 2311-99/2025/23 (3F321-04) z dne 12. 1. 2026 zavrnil, v preostalem delu pa je zahtevo zavrgel. V obrazložitvi je organ pojasnil, da je prosilca dne 9. 3. 2026 pozval, da zahtevo dopolni s konkretnimi podatki, na katere konkretne dokumente se njegova zahteva nanaša. Pri tem je bil prosilec zaprošen, da zahtevo čim bolj konkretizira, saj bo organ le na ta način lahko ugotovil, na katere informacije se zahteva nanaša. Prosilec se je v dopolnitvi konkretno predelil do poročila, do ostalih vprašanj pa se ni opredelil. Organ je zaradi okoliščin, vezanih na izvedbo postopka, rok za odločanje podaljšal do 13. 5. 2026. Organ je ugotovil, da ker prosilec zahteve ni dopolnil, organ posledično ne ve, o katerih informacijah naj bi odločal, zato je zahtevo v nedopolnjenem delu zavrgel. Dostop do Poročila je zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, saj je informacija o tem, ali se v zvezi z določenim posameznikom vodi, ali se je vodil kakšen postopek, osebni podatek, ki je s sklicevanjem na njegovo ime in priimek, nedvomno določen.

(3) Zoper odločbo organa je prosilec dne 21. 5. 2026 vložil pritožbo in izpostavil, da je odločitev organa nepravilna in nezakonita, saj je bila zahteva dovolj konkretizirana, da bi organ lahko dokumente identificiral in o zahtevi vsebinsko odločil. Organ je dostop do enega dokumenta zavrnil brez uporabe instituta delnega dostopa, kar bi lahko storil. Prav tako gre za informacije, ki so izrazito v javnem interesu, saj se nanašajo na posege v okolje in varovano naravno dediščino.

(4) Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, dne 8. 6. 2026, odstopil v reševanje IP.

Pritožba je utemeljena.

Glede izpodbijane odločbe

(5) IP je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(6) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ kot organ državne uprave zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Dalje pa IP, po pregledu spisovne dokumentacije in upoštevaje pritožbene navedbe prosilca, ugotavlja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, iz naslednjih razlogov:

(7) Organ je zahtevo glede Poročila SKP PU Maribor št. 2311-99/2025/23 (3F321-04) z dne 12. 1. 2026 zavrnil, ne da bi se opredelil do njegovega obstoja, saj gre za podatek, ali se v zvezi z določenim posameznikom vodi ali se je vodil kakšen postopek, ta pa je s sklicevanjem na njegovo ime in priimek v obravnavanem primeru nedvomno določen. Ker prosilec želi dokumentacijo, ki se nanaša na posameznika, določenega z imenom in priimkom ter njegovim naslovom je organ zahtevo zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov iz 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(8) Ob podrobnem pregledu zahteve prosilca je IP ugotovil, da je organ zmotno ugotovil dejansko stanje in posledično napačno uporabil materialno pravo, ko je pri svoji odločitvi primarno izhajal iz presoje zahteve na način, da prosilec zahteva osebne podatke, ter se zato ni opredelil do pogojev za obstoj informacije javnega značaja v obravnavanem primeru. Iz zahteve namreč ne izhaja, da bi prosilec zahteval poročilo (niti katerekoli druge dokumente iz njegove zahteve) na način, da bi opredelil, da se ti nanašajo na konkretnega posameznika, ki ga je določil z imenom priimkom ali naslovom, kot to zmotno navaja organ. Glede na navedeno je odločitev organa, da dostop zavrne zaradi varstva osebnih podatkov in določljivosti posameznika, glede katerega se dokumenti zahtevajo, zmotna in nezakonita.

Glede izpodbijanega sklepa

(9) V drugem odstavku 17. člena ZDIJZ je določeno, da mora zahteva med drugim vsebovati informacijo, s katero se želi prosilec seznaniti. Po pregledu zahteve prosilca z dne 3. 3. 2026 IP ugotavlja, da je zahteva prosilca dovolj vsebinsko jasna in se nanaša na odstranitev dreves, lipovega drevoreda Pivola, pri čemer je prosilec v 4. točkah konkretno opredelil, katere dokumente s tem v zvezi zahteva, pri čemer je te dokumente opredelil tako vsebinsko kot z verjetnimi imeni dokumentov (npr. zapisniki, ugotovitve, interne opombe, komunikacija z drugimi organi). IP opozarja, da prosilec ni dolžan in tudi ne more poznati internega številčenja in točnega poimenovanja dokumentov pri organu, niti ne more vnaprej vedeli ali organ morda (s katerimi izmed) zahtevanih dokumentov ne razpolaga, glede česar se organ v izpodbijanem sklepu ni izrekel. Iz izpodbijanega sklepa namreč ne izhaja, da bi organ izvedel sploh kakšen ugotovitveni postopek in da bi presojal, ali zahtevani dokumenti spadajo v njegovo delovno področje ter ali z njimi razpolaga in v katerem delu (po posameznih točkah zahteve). Če zahteva prosilca v kakšnem delu na sodi v delovno področje organa (glede npr. določene točke zahteve), bi organ moral zahtevo odstopiti pristojnemu organu oziroma prosilcu pojasniti (odločiti), da zahtevanih dokumentov nima. Predvsem pa izvesti celovit ugotovitveni postopek, iz katerega bi izhajalo, na podlagi katerih dejstev in dokazov je sprejel takšno odločitev, po posameznih točkah zahteve.

(10) Pri pozivu prosilca k dopolnitvi zahteve, je organ kršil tudi svojo dolžnost iz drugega odstavka 18. člena ZDIJZ, po kateri je uradna oseba iz 9. člena ZDIJZ dolžna prosilcu nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve, kršil pa je tudi 7. člen ZUP, ki kot temeljno načelo upravnega postopka določa, da morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Organ bi bil dolžan prosilca opozoriti in mu pojasniti, s katerimi informacijami v zvezi z odstranitvijo dreves v lipovem drevoredu Pivola razpolaga in ga pozvati, da zahtevo šele potem dopolni, če bi bilo to potrebno. Ker organ ni ustrezno varoval pravic prosilca, posledično pa je izdal nezakonit sklep o zavrženju, ker zahteva dejansko vsebuje vse obvezne sestavine, je zagrešil bistveno kršitev pravil postopka, kar je rezultiralo v nepravilni in nezakoniti odločitvi. Dolžnost organa je, da po prejemu zahteve najprej ugotovi, s katerimi dokumenti razpolaga. Prosilec je natančno in jasno opredelil vsebino dokumentov, organ pa je tisti, ki na podlagi vsebinsko opredeljenih in določljivih dokumentov, ni izvedel ugotovitve dejanskega stanja in posledično ni ugotovil s katerimi zahtevanimi dokumenti razpolaga in s katerimi morebiti ne.

(11) Organ se v izpodbijanem sklepu in odločbi ni konkretno opredelil dokumentov, ki so bili predmet njegove presoje, niti v izreku, niti v obrazložitvi odločbe. IP presoje izpodbijane odločbe in sklepa tako ne more opraviti, ker izpodbijana odločba in sklep ne obsegata enega od bistvenih elementov, konkretne opredelitve predmeta zahteve. Organ namreč v izpodbijani odločbi in sklepu zahtevanih dokumentov ni navedel na način, da bi jih bilo mogoče enoznačno identificirati (npr. z navedbo številke in datuma dokumenta, nazivom dokumenta ipd.). Ne iz izreka ne iz obrazložitve izpodbijane odločbe oz. sklepa tako ne izhaja, o katerih posamično določenih dokumentih je organ odločil. Takšen izrek, kot ga vsebuje izpodbijana odločba oz. sklep, ne zadosti določbi 213. členu ZUP, ki določa, da mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Organ je tako tudi v tem storil bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, zaradi katere se izpodbijane odločbe in sklepa ne da preizkusiti.

(12) Ker se organ ni konkretno opredelil do zahtevanih dokumentov, se tudi ni konkretno opredelil do izjem od prostega dostopa po 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ pri posameznih zahtevanih dokumentih, ter se tudi ni opredelil do delnega dostopa. Le na splošno se je namreč skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov, pri čemer ne drži, da je prosilec dokumente zahteval za konkretno določenega posameznika.

(13) Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, zato je, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijani sklep in odločbo organa odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

(14) V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek. Organ mora v ponovljenem postopku najprej ugotoviti, s katerimi informacijami v zvezi z odstranitvijo dreves v lipovem drevoredu Pivola, kot jih je navedel prosilec, razpolaga, in se nato konkretno opredeliti do vsake posamezne točke zahteve prosilca ter s tem povezanimi dokumenti. Izvesti mora celovit ugotovitveni postopek ter v (morebitni) odločbi, ki bo izdana v ponovnem postopku, smiselno in celovito pojasniti, na katera dejstva in dokaze je oprl svojo odločitev (tudi če bo ugotovil, da z zahtevanimi informacijami v določenem delu ne razpolaga).

(15) Organ je v skladu z načelom materialne resnice dolžan ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). Obliko, način izdaje in sestavne dele odločbe ureja ZUP v členih 210 do 218. V izreku odločbe se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Izrek mora biti kratek in določen (jasen oziroma nedvoumen). Če izrek ni jasen oziroma določen, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, pravice in obveznosti prosilca pa (ni)so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, pa je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oziroma pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka. Ob tem IP dodaja, da o odločitvi glede dostopa do dokumentov, dostop do katerih se prosilcu omogoči, organ ni dolžan izdati odločbe. To izhaja iz določb 27. člena ZDIJZ, v skladu s katerimi ima prosilec pravico pritožbe zoper zavrnilno odločbo, sklep o zavrženju, če ne dobi informacije v zahtevani obliki ali v primeru iz četrtega odstavka 17. člena ZDIJZ.

(16) V ponovljenem postopku mora organ določno navesti, s katerimi dokumenti v zvezi z zahtevo prosilca (po posameznih točkah zahteve) sploh razpolaga ter kako je to ugotovil. Nato mora organ opraviti še presojo dokumentov z vidika obstoja katere od izjem od prostega dostopa po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ. V primeru obstoja katere od izjem, pa mora organ nato presoditi še, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezen dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. v dokumentu št. … se prekrije ime in priimek posameznik ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen.

(17) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca ugodil ter izpodbijano odločbo in sklep organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, v katerem bo moral organ pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP, sodno prakso in napotila IP.

(18) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(19) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.  dipl.  prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke