prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve - Policija

Številka: 090-220/2026/2

Datum:  27. 7. 2026    

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 11. 5. 2026, zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-4/2026-3 (3F1-04) z dne 28. 4. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 11. 5. 2026, z dopolnitvijo z dne 15. 5. 2026 in 17. 5. 2026, zoper odločbo Policije št. 090-4/2026/3 (3F1-04) z dne 28. 4. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 1. 4. 2026 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ. Zahteval je posredovanje informacij oziroma dokumentov, iz katerih bi izhajalo, ali je organ izvedel postopke, ki jih je opisal v svoji vlogi, vročeni organu dne 20. 3. 2026. V zahtevi je navedel, da naj bi policija v okviru zbiranja obvestil popisala vse (ne)zakonito postavljene plakate kandidata za državni zbor RS, …, zaradi volitev na dan 22. 3. 2026, ki se nahajajo na območju celotne občine Hajdina in Ptuj, predvsem njen del t.i. Breg. Po njegovem mnenju takšni plakati lahko predstavljajo tudi potencialno nevarnost za varnost cestnega prometa, saj lahko odvračajo pozornost voznikov in s tem prispevajo k nastanku prometne nesreče ali prekrška. Nadalje je navedel je, da Ptujsko mestno redarstvo ni ukrepalo, zaradi česar meni, da je uradna oseba Mestnega redarstva, ki je sprejela njegovo anonimno prijavo, storila kaznivo dejanje. Prosilec je zahteval tudi pisno pojasnilo, ali je organ uvedel postopke, kot naj bi izhajalo iz vsebine njegove elektronske vloge z dne 22. 3. 2026, pri čemer je izrecno navedel, da naj se osebni podatki v dokumentih prekrijejo. 

Kot način seznanitve je določil posredovanje fotokopij zahtevanih dokumentov.

(2) O zahtevi je organ odločil z odločbo št. 090-4/2026-3 (3F1-04) z dne 28. 4. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi je pojasnil, da se pri zahtevanih dokumentih ni opredeljeval niti do kriterija materializirane oblike niti do vprašanja, ali z zahtevanimi informacijami razpolaga, saj bi že razkritje podatka o tem, ali takšni dokumenti obstajajo, pomenilo poseg v varstvo osebnih podatkov. Po mnenju organa je podatek o tem, ali se v zvezi z določenim posameznikom vodi ali se je vodil kakršen koli postopek, osebni podatek. Ker je prosilec posameznika opredelil z njegovim imenom, priimkom in naslovom, je organ ocenil, da se zahteva nanaša na dokumentacijo, ki vsebuje osebne podatke določljivega posameznika. Njihovo razkritje bi zato pomenilo kršitev osebnih podatkov, zaradi česar je organ dostop zavrnil na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(3) Zoper navedeno odločbo je prosilec 11. 5. 2026 pri organu vložil pritožbo in 12. 5. 2026 ter 17. 5. 2026 še njeno dopolnitev. Navaja, da organ ni odločil o vseh navedbah iz njegove zahteve z dne 1. 4. 2026 in z njo povezane elektronske pošte z dne 20. 3. 2026. Organu očita nepopolno in napačno ugotovljeno dejansko stanje ter zmotno uporabo materialnega prava. Poudarja, da je policijski postopek, ki ga je sam sprožil, že zaključen, zato meni, da je upravičen do dostopa do zahtevanih informacij javnega značaja. Po njegovem mnenju je ZDIJZ kot lex specialis v razmerju do Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), organ pa naj bi njegovo zahtevo neutemeljeno zavrnil s sklicevanjem na določbe navedenega zakona. Dalje navaja, da je že v sami zahtevi izrecno zahteval prekritje osebnih podatkov. Poudarja tudi, da se je zahteva nanašala na kandidata za poslanca volitev v Državni zbor, ki je v času volilne kampanije nastopal v javnosti, zato ga je treba šteti za javno osebo. Po njegovem mnenju so javne osebe tudi ostali subjekti, navedeni v zahtevi, vključno z Mestnim redarstvom, zato zanje ne veljajo pravila o varstvu osebnih podatkov na način, kot jih je uporabil organ. Meni, da bi moral organ po uradni dolžnosti ugotoviti, ali sta kandidat za poslanca v Državni zbor in Mestno redarstvo javni osebi oziroma subjekt javnega prava ter temu ustrezno presoditi dopustnost dostopa do zahtevanih informacij.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.  

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali je organ pravilno odločil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov ter da je zahteva podana na način, da ni mogoč niti delni dostop do zahtevanih podatkov.

(7) Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22; v nad. ZVOP-2).

(8) Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

(9) V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

(10) Glede na to, da je prosilec v zahtevi poimensko navedel posameznika, na katerega se nanaša njegova zahteva, IP ugotavlja, da je organ postopal pravilno, ko je dostop do zahtevanih dokumentov v celoti zavrnil. Iz vsebine zahteve izhaja, da je prosilec zahteval informacije oziroma dokumente, iz katerih bi bilo razvidno, ali je organ obravnaval njegovo konkretno vlogo oziroma prijavo ter kakšne aktivnosti je v zvezi z njo izvedel. Zahteva se nanaša torej na konkretni postopek, ki naj bi ga organ vodil na podlagi prosilčeve prijave, in na dokumentacijo, ki bi razkrivala potek oziroma obstoj takšnega postopka. Podatek o tem, ali je organ na podlagi konkretne prijave uvedel postopek, ali je opravljal določena procesna dejanja oziroma ali je postopek vodil ali zaključil, predstavlja osebni podatek, s katerim se javnost ne sme seznaniti, saj se nanaša na določljivega posameznika, na katerega se prijava nanaša. Že podatek o obstoju ali neobstoju takšne dokumentacije razkriva, ali je bil posameznik predmet obravnave organa, kar pomeni obdelavo njegovih osebnih podatkov. Na navedeno ne vpliva dejstvo, da je prosilec zahteval prekritje osebnih podatkov. V konkretnem primeru namreč varovanega podatka ne predstavlja zgolj ime ali drug identifikacijski podatek posameznika, temveč že sama informacija o tem, ali je bil v zvezi z določljivim posameznikom uveden oziroma voden postopek pri organu. Tudi z delnim dostopom zato ni mogoče preprečiti razkritja varovanih osebnih podatkov. Ker je prosilec v zahtevi poimensko navedel, na katerega posameznika se njegova zahteva nanaša, v konkretnem primeru tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika in zanj zahteva določene (osebne) podatke.

(11) Informacija javnega značaja je namreč lahko prosto dostopna le, če se z njo lahko seznani kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. IP ugotavlja, da nihče ne bi imel pravice dostopati do zahtevanih dokumentov, če bi pri organu vložil isto zahtevo, ker podlaga, da bi se javnost seznanila s podatkom, ali organ razpolaga z dokumenti, ki izkazujejo morebitne postopke glede prekrškov, kaznivih dejanj, policijskih postopkov in drugih podatkov o ravnanju fizičnih oseb, ni podana. Tudi anonimizacija dokumentov in t. i. delni dostop v obravnavani zadevi ni mogoča, saj bi organ že s potrditvijo obstoja dokumenta potrdil, da razpolaga z dokumenti, ki se nanašajo na morebitne postopke zoper prosilca, že sam ta podatek pa predstavlja varovan osebni podatek prosilcev, do katerega javnost nima dostopa. Prav tako na drugačno odločitev ne more vplivati pritožbena navedba, da se je zahteva nanašala na kandidata za poslanca, ki naj bi bil javna oseba. Okoliščina, da gre za osebo, ki nastopa v javnem življenju, sama po sebi ne pomeni, da so prosto dostopni podatki o tem, ali je bila ta oseba predmet obravnave policije oziroma drugih pristojnih organov. Status javne osebe namreč ne izključuje varstva osebnih podatkov, kadar gre za podatke o konkretnem postopku, ki se nanaša na določljivega posameznika. Ker razkritje zahtevanih informacij ne bi imelo podlage v prvem ali drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, je organ zahtevo pravilno zavrnil zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZZDIJZ.

(12) Dostop do dokumentov se na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij in postavljene zahteve. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane informacije, se je treba vprašati, ali bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, če bi organu postavil isto zahtevo. Gre za t. i. načelo univerzalnega prosilca »erga omnes«, na podlagi katerega se presoja, ali lahko dokumente, kot so opredeljeni v zahtevi, prejme kdorkoli, ne glede na pravni interes ali osebni status konkretnega prosilca. Prav tako v postopkih po ZDIJZ ni pravno relevanten namen zaradi katerega prosilec želi pridobiti dokumente. Prosilec po ZDIJZ ne more preverjati kako je organ obravnaval njegovo prijavo. Če želi informacije kot prijavitelj, jih lahko uveljavlja po predpisih, ki urejajo konkretni postopek, ne pa po ZDIJZ. Namen ZDIJZ ni omogočiti vpogleda v individualne postopke, ampak zagotoviti transparentnost delovanja javnega sektorja.

(13) Na podlagi navedenega je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper izpodbijano odločbo, kot neutemeljeno zavrnil, ko izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.  

(14) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(15) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila :                                                                     

Polona Marinko, univ. dipl. prav.                                       

svetovalka IP                                                                                 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.,

namestnica pooblaščenke