prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve - Policija

Številka: 090-181/2026/3

Datum: 2. 7. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju prosilec) z dne 15. 4. 2025, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2026/4 (3F1-04) z dne 26. 3. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 15. 4. 2026, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policija, št. 090-1/2026/4 (3F1-04) z dne 26. 3. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 5. 3. 2026 na organ naslovil zahtevo za vročitev informacij javnega značaja v obliki fotokopij, in sicer za vse listine iz spisa št. 2311-299/2025/10 (3F321-05) MNZ – Policija – Policijska uprava Maribor, Sektor kriminalistične policije, Maistrova 2, 2000 Maribor, z dne 1. 10. 2025. Dodaja, da mu je bil navedeni dokument vročen po pošti, zato izkazuje pravni interes za dostop do dokumentacije, saj je v predmetni zadevi stranka z aktivno legitimacijo.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-1/2026/4 (3F1-04) z dne 26. 3. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je, zaradi izjeme varstva osebnih podatkov, zavrnil posredovanje zahtevane dokumentacije. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je povzel posamezne določbe ZDIJZ in Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) ter navedel, da se pri zahtevanih dokumentih ni opredelil niti do kriterija materializirane oblike niti do kriterija, ali z informacijo razpolaga, saj bi že s samim razkritjem podatkov o tem, ali dokumenti obstajajo, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. Podatek, ali se v zvezi z določenim posameznikom vodi ali se je vodil kakršnekoli postopek, je podatek, ki se nanaša na posameznika, ta pa je s sklicevanjem na njegovo ime in priimek v konkretnem primeru nedvoumno določen.

(3) Zoper navedeno odločitev je prosilec dne 15. 4. 2026 vložil pritožbo. V njej navaja, da dejansko stanje v izpodbijani odločbi ni popolno ugotovljeno, prav tako pa se organ ni opredelil do njegovih navedb, da izkazuje aktivno legitimacijo za dostop do navedenih dokumentov. Prepričan je, da mu je kršeno ustavno načelo enakega varstva pravic ter da razkritje vsebine zahtevanih informacij ne more škodovati zaključeni policijski preiskavi, prav tako razkritje ne škoduje nobenemu drugemu policijskemu postopku. 

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP. Dne 19. 5. 2026 je organ IP posredoval še dve elektronski sporočili, vezani na dopolnitev pritožbe zoper izpodbijano odločbo.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo subjekti, navedeni v 1. in 1.a členu ZDIJZ. Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se vedno presoja z vidika vsebine informacij, ki so zahtevane. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in status. Iz navedenega razloga so prosilčeve navedbe glede aktivne legitimacije za dostop do zahtevanih informacij v postopku dostopa do informacij javnega značaja brezpredmetne. Navedena okoliščina je lahko predmet presoje drugih postopkov (npr. vpogled v spis na podlagi 82. člena ZUP), ne pa tudi postopka po ZDIJZ, v katerem velja načelo prostega dostopa. 

(7) ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(8) Splošna uredba o varstvu podatkov, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljevanju posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

(9) V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev, ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

(10) Glede na to, da je prosilec v zahtevi izrecno navedel ime in priimek fizične osebe (ne glede na to, da je fizična oseba prosilec sam), v povezavi s podatki konkretne zadeve, ki naj bi jo vodil organ, IP ugotavlja, da je treba zahtevo zavrniti na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se zahteva nanaša na določljivega posameznika (na prosilca). IP pojasnjuje, da že sam podatek o tem, da je prosilec povezan s konkretnim postopkom, ki ga vodi organ, predstavlja njegov osebni podatek. Glede na to, da je prosilec že v sami zahtevi navedel, da se zahtevana dokumentacija nanaša nanj, saj mu je bil vročen dokument organa, IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru tudi s prekritjem osebnih podatkov v zahtevanih dokumentih (če bi ugotovili, da organ s posameznimi zahtevanimi dokumenti razpolaga) ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, sodba Upravnega sodišča opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, sodba Upravnega sodišča opr. št.  III U 34/2026-14 z dne 23. 6. 2026, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika in zanj zahteva določene podatke.

(11) Kot že zgoraj navedeno, je informacija javnega značaja lahko prosto dostopna le, če se z njo lahko seznani kdorkoli. IP ugotavlja, da nihče ne bi imel pravice dostopati do zahtevanih dokumentov, če bi pri organu vložil isto zahtevo, ker podlage, da bi se javnost seznanila s podatkom, da je prosilec prejemnik dokumenta v postopku, ki ga vodi organ, splošna javnost v konkretnem primeru nima, zato gre za varovane osebne podatke posameznika, na katerega se morebitna dokumentacija nanaša.

(12) IP v obravnavani zadevi, tako kot tudi organ v izpodbijani odločbi, posledično ni presojal, ali organ z zahtevanimi dokumenti dejansko razpolaga, saj je ugotovil, da slednje, glede na vsebino postavljene zahteve, ni bistveno, saj je treba pritožbo zavrniti iz razlogov varstva osebnih podatkov. 

(13) IP ugotavlja, da je odločitev organa pravilna, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.

(14) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(15) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav

namestnica pooblaščenke