prosilec - Policijska uprava Maribor

POVZETEK:

Organ je zavrnil prosilcu dostop do dokumentov določene zadeve v delu, in sicer zaradi varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da pri določenih zahtevanih dokumentov prosilec nima pravovarstvenega interesa. Nadalje je IP, upoštevaje pritožbene navedbe, ugotovil tudi, da gre pri delu zahtevanih podatkov za varstvo tajnosti vira (in ne varstvo osebnih podatkov), v delu pa je pritožbi sledil in organu naložil, da prosilcu posreduje še del dokumentov, ki ne predstavljajo nobene izjeme od dostopa po ZDIJZ. Je pa IP kot utemeljene štel tudi pritožbene navedbe prosilca glede oblike posredovanja dokumentov organa prosilcu.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-541/2025/5

Datum: 15. 1. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE, 3/22 – ZDeb in ; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 17. 11. 2025, zoper odločbo MINISTRSTVA ZA NOTRANJE ZADEVE, POLICIJA, Policijska uprava Maribor, Maistrova ulica 2, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ), št. 090-11/2025/14 (3F1-04) z dne 6. 11. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 17. 11. 2025 se delno ugodi. Odločba MINISTRSTVA ZA NOTRANJE ZADEVE, POLICIJE, Policijske uprave Maribor, št. 090-11/2025/14 (3F1-04) z dne 6. 11. 2025, se delno odpravi ter se odloči:

»»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu posredovati že posredovane dokumente še v elektronski obliki, pri čemer prosilcu posreduje še:

-       Pojasnilo in ugovor …, zoper prijavo o nespodobnem in nezakonitem ravnanju z živalmi na prireditvi …;

-       besedila prvega, drugega in tretjega odstavka na 2. strani Uradnega zaznamka št. 223-54/2025/3 (3F691-07) z dne 11. 7. 2025, s katerim je Policijska postaja Maribor odločila, da v zadevi ne bo izdala odločbe o prekršku;

-       besedilo obvestila št. 223-54/2025/4 (3F691-07) z dne 11. 7. 2025, na način, da prekrije podatke o prijavitelju pri odredbi za odpremo (druga alineja).«.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 19. 7. 2025 zahteval od organa, da mu na podlagi ZDIJZ omogoči dostop do vseh dokumentov, ki se nahajajo v spisu organa št. 223-54/2025/4 (3F691-07). Pojasnil je, da gre za dokumentacijo v zvezi z mednarodnim sejmom …, …, in ugotavljanjem morebitnih nezakonitosti v zvezi s tem.

(2) Organ je 13. 8. 2025, na podlagi 24. člena ZDIJZ, izdal sklep o podaljšanju roka za odločitev do 29. 9. 2025 ter prosilca s pozivom št. 090-11/2025/3 (3F1-04) z dne 18. 9. 2025 pozval na konkretizacijo zahteve s podatki. Ker prosilec v postavljenem roku ni odgovoril na poziv, je organ izdal sklep, št. 090-11/2025/4 (3F1-04) 5. 9. 2025, s katerim je prosilčevo zahtevo zavrgel na podlagi 19. člena ZDIJZ. Ocenil je, da zahteva ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 17. člena ZDIJZ, saj ne vsebuje točne opredelitve informacije, s katero se prosilec želi seznaniti. Prosilec je zoper sklep vložil pritožbo, o kateri je IP odločil z odločbo št. 090-449/2025/4 z dne 7. 10. 2025 in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.

(3) Z dopisom št. 090-11/2025/12 (3F1-04) z dne 17. 10. 2025 je organ pozval na izjasnitev v zvezi z zahtevo Inšpekcijo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad Maribor. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju: UVHVVR) je v odgovoru, št. U090-1/2025/123 z dne 10. 11. 2025, navedla, da Soglasje št. U34404-18/2025/3 z dne 20. 3. 2025 (v nadaljevanju: Soglasje), po definiciji 4. člena ZDIJZ predstavlja informacijo javnega značaja, razen neposredni naslov e-pošte javne uslužbenke.

(4) Z dopisom št. 090-11/2025/16 z dne 10. 11. 2025 je organ pozval na izjasnitev v zvezi z zahtevo po dostopu do dokumenta Dežurni veterinar na prireditvi … (v nadaljevanju: Dežurni veterinar) … (v nadaljevanju: ...). Odgovor veterinarja, iz katerega izhaja, da ne nasprotuje razkritju potrdila o nudenju nujne veterinarske pomoči, je organ prejel 11. 11. 2025.

(5) Z dopisom št. 090-11/2025/11 z dne 17. 10. 2025 je organ pozval na izjasnitev Upravno enoto Maribor, ki je v odgovoru št. 090-1/2025-6227-2 z dne 24. 10. 2025 navedla, da zahtevana odločba št. 215-100/2025-6227-5 z dne 25. 3. 2025 predstavlja informacijo javnega značaja, se pa prekrijejo varovani osebni podatki. Upoštevaje 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se torej prekrijejo osebni podatki vodje rediteljev (ime, priimek in prebivališče) in vodje prireditve (prebivališče). Podatki o imenu in priimku vodje prireditve se sicer objavi na portalu upravne enote.

(6) Organ je o zahtevi prosilca nato izdal odločbo št. 090-11/2025/14 (3F1-04) z dne 6. 11. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je delno zavrnil. Uvodoma je v obrazložitvi odločbe povzel zahtevo prosilca ter svoje predhodne odločitve in postopanja, opredelil pa se je tudi do pojma in pomena informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Poudaril je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti. Naloge organa so sicer določene v 4. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije, pristojnosti pa v različnih materialnih predpisih. Izpostavil je načelo prostega dostopa in načelo erga omnes. Organ je tako odločil, da:

- zavrne dostop do dokumentov Soglasje in Dežurni veterinar, ker do izdaje odločbe ni dobil odgovorov subjektov, ki sta dokumenta izdala;

- delno zavrne dostop do dokumentov št. 223-54/2025/1 z dne 28. 4. 2025, št. 223-54/2025/2, št. 223-54/2025/3 (3F691-07) z dne 11. 7. 2025 in št. 223-54/2025/4 z dne 11. 7. 2025;

- v celoti posreduje dokumente Prijava javne prireditve, Odločbo Upravne enote Maribor št. 215-100/2025-6227-5 z dne 25. 3. 2025 ter kopijo (foto in video) ….

Ker je organ ugotovil, da je postopek obravnave dogodka zaključen in da dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je odločil, da v navedenih dokumentih prekrije v izreku navedeno besedilo, ki predstavlja varovane osebne podatke.

(7) Naknadno je organ, z odločbo št. 090-11/2025/20 (3F1-04) z dne 14. 11. 2025, ponovno odločil o dostopu do zahtevanega Soglasja, dostop do katerega je s to odločbo zavrnil le v delu naslova e-pošte na 3. strani, dostop do dokumenta Dežurni veterinar pa je omogočil v celoti. Navedel je, da je pri Inšpekciji za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin veterinarske službe, Območni urad Maribor, opravil poizvedbo in na podlagi mnenje UVHVVR ugotovil, da predstavlja izjemo od prostega dostopa le neposredni naslov e-pošte na 3. strani (na dnu v pisarniški odredbi Poslati). V zvezi s tem je ponovno izpostavil določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov o pojmu osebnega podatka in pravnih podlagah za njegovo obdelavo ter odločil o delnem dostopu do dokumenta, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe. Na podlagi mnenja … pa je odločil, da posreduje dokument prosilcu v celoti.

(8) Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 17. 11. 2025, ker meni, da je odločba v zavrnitvenem delu nepravilna in nezakonita. Primarno je izpostavil, da je kot način seznanitve določil posredovanje na navedeni naslov e-pošte, med tem ko mu je organ dokumente posredoval v obliki fotokopij po pošti. S tem je po mnenju prosilca kršil 17. člen ZDIJZ, kar je po 27. členu istega zakona tudi razlog za pritožbo. Nadalje je prosilec izpostavil, da je organ v 1. točki izreka zavrnil zahtevo, ker od drugega organa, torej organa, ki je izdal oba zahtevana dokumenta, ni dobil odgovora glede razkritja vsebine zahtevanih dokumentov, ter navedel, da bo o dostopu do teh dokumentov odločal ponovno takoj, ko bo pridobil njuno opredelitev. Meni, da je to nezakonito, saj bo organ odločal o nečem, o čemer je že bilo odločeno, poleg tega pa razlog za zavrnitev dostopa ne spada med izjeme v smislu 6. člena ZDIJZ. Prosilec pa se prav tako ne strinja z odločitvijo organa glede delnega dostopa do zahtevnih dokumentov, o dostopu do katerih je organ odločil v 2. točki izreka. Iz pregleda spornih dokumentov je po mnenju prosilca razvidno, da je organ v njih prekril skoraj vso besedilo, prosilec pa dvomi v to, da celoten prekrit tekst vsebuje osebne podatke ali podatke, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na določeno osebo, kar bi bilo treba varovati in jih tako izločiti iz dokumenta. Mnenja je, da je večina informacij v prekritih delih dokumentov takšnih, ki niso povezani z varstvom osebnih podatkov in jih zato organ ne bi smel prekriti. Izločiti oziroma prekriti bi moral samo osebne podatke, z ostalim delom pa bi ga moral seznaniti tako, da bi mu jih posredoval. Organ se v obrazložitvi odločbe sicer sklicuje na prvi in drugi odstavek 19. člena Uredbe, vendar so to splošne navedbe brez kakršnih koli konkretnih navedb in dokazov glede vsakega dokumenta ali medsebojne povezanosti dokumentov v smislu te uredbe. Tudi v tem smislu je odločba nepravilna in nezakonita, saj je dejansko stanje po njegovem mnenju nepopolno oziroma napačno ugotovljeno. Organ je v odločitvi zapisal, da gre za (delno) odločbo, kar pa po mnenju prosilca ne drži, saj je organ odločil, kot je to razvidno iz izreka, o celotni njegovi zahtevi za pridobitev informacij javnega značaja. Tudi za to odločitev organa je mnenja, da je v nasprotju z zakonom, predvsem z ZUP.

(9) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-11/2025/22 z dne 24. 11. 2025 poslal v pristojno odločanje IP. S pritožbo je posredoval tudi dokumentacijo, ki je bila podlaga za izdajo (delne) odločbe.

(10) IP je s pozivom, št. 090-541/2025/3 z dne 18. 12. 2025, seznanil s pritožbo … (v nadaljevanju: Društvo) in ga pozval k priglasitvi morebitne stranske udeležbe v zvezi z zahtevanim Pojasnilom in ugovorom Društva. Društvo je v odgovoru z dne 2. 1. 2026 podalo pojasnila glede dejanskega in pravnega stanja. Navedlo je, da morajo zahtevane informacije ostati zasebnega in zaupnega značaja, saj okoliščine konkretnega primera jasno kažejo, da zahteva ni utemeljena na javnem interesu, temveč na interesu prosilca, do česar se je tudi konkretneje opredelil. Med drugim je navedlo, da zahtevani dokumenti predstavljajo komunikacijo, ki je nastala v okviru sodelovanja Društva z državnimi organi in temelji na večletnem, postopno vzpostavljenem zaupanju ter specifičnih postopkovnih in organizacijskih praks. Poudaril je, da je prireditev … edina tovrstna specializirana prireditev v Republiki Sloveniji, ki se izvaja v skladu z najvišjimi standardi varnosti in dobrobiti živali. Društvo organizira prireditev na prostovoljni in neprofitni osnovi, pri čemer je znaten del znanja, postopkov in komunikacijskih pristopov rezultat večletnega vlaganja časa, izkušenj in sodelovanja z organi. Razkritje zahtevane korespondence bi tako po mnenju Društva:

- razkrilo načine sodelovanja, komunikacijske pristope in organizacijske strategije, ki niso splošno znani;

- omogočilo tretjim osebam, vključno s potencialno konkurenco, lažji in neupravičen vstop na področje, brez vloženega primerljivega truda in odgovornosti;

- povzročilo občutno škodo ugledu in delovanju društva, hkrati pa posredno ogrozilo visoke standarde varnosti in dobrobiti živali, ki jih društvo dosledno zagotavlja.

Nadalje je navedlo tudi, da prenašanje ali kopiranje takšnega znanja brez ustreznih izkušenj, odgovornosti in preverjene prakse ne more zagotavljati primerljive kakovosti in varnosti, kar dodatno utemeljuje potrebo po varovanju teh informacij kot zaupnih. Glede na navedeno so tako po mnenju Društva podane zakonske izjeme iz 2., 3. in 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Razkritje zahtevanih informacij bi povzročilo konkretno in neposredno škodo, pri čemer prevladujoči javni interes za razkritje ne obstaja. Čeprav Društvo ni profitno naravnana organizacija, mu prihodki iz prireditev omogočajo delovanje na visokem nivoju, kar pa je ključno, za dobrobit živali, ki so osnova njegovega delovanja. Na podlagi navedenega vztraja pri stališču, da zahtevane informacije ne smejo postati informacije javnega značaja in predlagajo, da se zahteva prosilca zavrne v celoti.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

(11) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. Prvostopenjsko odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(12) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa št. 090-11/2025/14 (3F1-04) z dne 6. 11. 2025 v njenem zavrnilnem delu ter glede odločanja o isti zahtevi z dvema odločbama in oblike seznanitve z dokumenti.

(13) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ kot organ državne uprave zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da za zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki, saj jih je posredoval prosilcu s prekritimi podatki, IP pa tudi brez prekritih podatkov. Pogoji za informacijo javnega značaja so torej v obravnavanem primeru izpolnjeni.

(14) Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je:

- prosilcu posredoval dokumente v obliki fotokopij in ne na navedeni naslov e-pošte;

- odločil z dvema odločbama glede dostopa do dokumentov Soglasje in Dežurni veterinar;

- prekril določene podatke v dokumentih št. 223-54/2025/1 z dne 28. 4. 2025, št. 223-54/2025/2, št. 223-54/2025/3 (3F691-07) z dne 11. 7. 2025 in št. 223-54/2025/4 z dne 11. 7. 2025 zaradi varstva osebnih podatkov.

Oblika seznanitve

(15) Prosilec je zahteval dostop do dokumentov na njegov naslov e-pošte, organ pa mu je dokumente posredoval v obliki fotokopij.

(16) Organi so v skladu z ZDIJZ, dolžni upoštevati način seznanitve, ki ga določi prosilec, razen v določenem primeru (varovano avtorsko delo), ki pa v obravnavani zadevi ni podan. Prosilec ima namreč, na podlagi 17. člena ZDIJZ, sam pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo, zaradi česar organ praviloma nima pravice odreči oblike, v kateri prosilec želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega tako izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (fotokopija, prepis, vpogled, elektronski zapis). Vezanost organa na prosilčevo izbiro oblike, v kateri želi prejeti informacije, izhaja tudi iz 14. člena Uredbe. Da niti organ niti IP ne moreta samovoljno spreminjati zahteve prosilca, izhaja tudi iz stališča Upravnega sodišča, ki ga je izrazilo v sodbi št. I U 1915/2011-14 z dne 13. 3. 2013 (točka 8), citirano: »skladno z določili 2. točke drugega odstavka 17. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 133. člena ZUP tako upravni organ prve stopnje kot drugostopni organ v pritožbenem postopku v celoti vezana na zahtevek stranke in sta zgolj v tem okviru tudi dolžna odločiti.«.

(17) Kljub temu, da je prosilec dokumente prejel v obliki fotokopij, oblika seznanitve ni bila ustrezna, zato je glede že prejetih dokumentov IP odločil, da mora organ prosilcu dokumente posredovati tako, kot je zahteval prosilec, in to je v elektronski obliki. V zvezi z elektronskim posredovanjem dokumentov pa IP pripominja, da je prosilec zahteval posredovanje zahtevanih informacij na elektronski naslov, vendar ZDIJZ določa kot eno od oblik posredovanja elektronski zapis, ki pa nujno ne predstavlja posredovanja dokumentov na elektronski naslov prosilca. Posredovanje »elektronskega zapisa« obsega namreč npr. tudi posredovanje fizičnega nosilca podatkov, kjer so podatki zabeleženi v elektronski obliki.

Dostop do dokumentov Soglasje in Dežurni veterinar

(18) IP ugotavlja, da je organ z izpodbijano odločbo zavrnil dostop do dokumentov Soglasje in Dežurni veterinar, ker do izdaje izpodbijane odločbe ni dobil odgovorov subjektov, ki sta izdajatelja in podpisnika teh dokumentov. Organ pa je nato po prejemu odgovorov UVHVVR in .... izdal odločbo št. 090-11/2025/20 (3F1-04) z dne 14. 11. 2025 in prosilcu omogočil dostop do teh dveh dokumentov, razen do naslova e-pošte v Soglasju.

(19) IP sledi pritožbenim navedbam prosilca, da naknadna odločitev organa z odločbo št. 090-11/2025/20 (3F1-04) z dne 14. 11. 2025 ni pravilna, saj je organ odločil o dostopu do teh dokumentov z izpodbijano odločbo meritorno, prav tako razlog za zavrnitev dostopa z izpodbijano odločbo ne temelji na zakonski podlagi oziroma nedvomno ne temelji na nobeni izjemi od dostopa, ki jih določa ZDIJZ v 5.a členu in prve odstavku 6. člena ZDIJZ.

(20) Ker pa IP nadalje ugotavlja, da je organ z odločbo št. 090-11/2025/20 (3F1-04) z dne 14. 11. 2025 prosilcu omogočil dostop do teh dveh dokumentov, prosilec v tem postopku nima več pravovarstvenega interesa. Ob tem IP dodaja, da je organ sicer zavrnil dostop do podatka o naslovu e-pošte, vendar iz pritožbenih navedb prosilca izhaja, da pri posredovanju varovanih osebnih podatkov ne vztraja.

(21) Vsakdo, ki v pritožbenem postopku zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora stranka v pritožbenem postopku ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni pritožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka s pritožbo v upravnem postopku izboljša svoj pravni položaj. Pravni interes stranke v postopku, ki se je začel na njeno zahtevo, kot to velja za postopek po ZDIJZ, je opredeljen z vsebino njenega zahtevka. V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da prosilec z zahtevanima dokumentoma že razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da že razpolaga s podatki, do katerih želi priti na podlagi zahteve po ZDIJZ v tem postopku. Prosilec si tako tudi z odpravo izpodbijane odločbe v tem delu svojega pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati in tako ne izkazuje več pravovarstvenega interesa za vodenje postopka. Takšno stališče je IP zavzel že v odločbi št. 090-314/2020 z dne 12. 4. 2021. Podobno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče), npr. v sklepih št. I U 1590/2010 z dne 18. 5. 2011 in št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011. Upoštevajoč zgoraj navedene ugotovitve in razloge IP ter stališča upravno sodne prakse, IP zaključuje, da prosilec nima pravovarstvenega interesa, ker že razpolaga z dokumentoma Soglasje in Dežurni veterinar. Namen postopka po ZDIJZ je namreč seznanitev prosilca z zahtevanimi podatki, ta namen pa je v obravnavanem primeru že dosežen.

Dostop do dokumentov št. 223-54/2025/1 – 4

(22) IP po vpogledu v dokumente št. 223-54/2025/1 – 4 ugotavlja, da gre za predlog za izvedbo postopka o prekršku, pojasnilo in ugovor Društva v zvezi s predlogom za izvedbo postopka o prekršku, uradni zaznamek organa, da v zadevi ne bo izdal odločbe, in obvestilo organa o neizvedbi postopka o prekršku. Dostop do dela podatkov v teh dokumentih je organ zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov.

(23) Nadalje IP ugotavlja, da prosilec že razpolaga s predlogom za izvedbo postopka o prekršku, zato IP pritožbo prosilca glede tega dokumenta zavrača zaradi neobstoja pravovarstvenega interesa.

(24) IP dalje pripominja, da je organ napačno uporabil materialno pravo, ko je dostop do delov dokumentov zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Po mnenju IP gre v primeru posameznih delov dokumentov št. 223-54/2025/3 – 4 za izjemo od dostopa po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ, to je izjema varstva tajnosti vira prijave, o dostopu do dokumenta št. 223-54/2025/2, ki predstavlja pojasnilo in ugovor Društva, pa se IP opredeljuje posebej.

(25) ZDIJZ tretjem odstavku 5.a člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Zakonodajalec je izrecno uredil vir prijave na način, da je omogočil organom zavrnitev dostopa do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Navedeno nedvomno kaže na velik pomen varovanja prijaviteljev. Zakonodajalec je na ta način, z varovanjem prijavitelja, vzpostavil širši oziroma javen nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem zakonov in organu omogočil še bolj učinkovito delovanje. Prijavitelji, torej tisti, ki bi zaznali kršitve, bi se namreč, zaradi morebitnih pritiskov, bali o tem obveščati pristojne organe, ki že po naravi stvari ne morejo imeti takšnega nadzora, kot ga imajo lahko skupaj s širšo javnostjo. Posledično bi bilo več nezakonitih stanj, kršitev, kar je zagotovo v nasprotju z interesom družbe - javnim interesom. IP ob tem poudarja, da je določba dejansko usmerjena v varovanje prijavitelja in kot taka iz prostega dostopa ne izključuje prijave na splošno, vendar pa je treba pri tem ugotoviti, ali je mogoče izvesti delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ, na način, da se ne razkrije vir prijave oziroma prijavitelj. Ob navedenem IP opozarja na sodbo Upravnega sodišča št. IU 311/2020-20 z dne 21. 9. 2022, iz katere izhaja, »da je treba pri izvedbi delnega dostopa ravnati tako, da je varovana istovetnost vira prijave», kar pomeni, da se ne prekrije zgolj osebnih podatkov prijavitelja in drugih fizičnih oseb, temveč tudi vse navezne okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na vir prijave, zaradi česar bi bila ogrožena njegova tajnost«. Z navedeno sodbo je sodišče opozorilo na pomen varovanja vira prijave, da je treba pri presoji, ali informacije razkrivajo tajnost vira prijave, skrbno pretehtati celotno vsebino prijave in prekriti vse tiste dele, iz katerih se lahko sklepa, kdo je prijavitelj.

(26) Upoštevaje določbo tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ tako IP nadalje izpostavlja določbo drugega odstavka 16. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN), v skladu s katerim je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Varovanje vira prijave je torej tudi dolžnost organa, ki izhaja iz 16. člena ZIN. Na ta način je prijavitelj varovan pred možnimi raznovrstnimi pritiski, zlasti tistih, ki so posledično nadzorovani s strani inšpektorjev. Zakonodajalec je na ta način vzpostavil širši (javni) nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem zakonov in organu omogočil še bolj učinkovito delovanje. Prijavitelji, torej tisti, ki bi zaznali kršitve, bi se namreč, zaradi morebitnih pritiskov kršiteljev, bali o tem obveščati pristojne organe, ki že po naravi stvari ne morejo imeti takšnega nadzora, kot ga imajo lahko skupaj s širšo javnostjo.

(27) Na podlagi navedenega tako IP ugotavlja, da je organ v dokumentih št. 223-54/2025/3 - 4 prekril preveč podatkov, o dostopu do katerih je IP odločil v 1. točki izreka te odločbe. Pri odločitvi je IP upošteval tretji odstavek 5.a člena ZDIJZ ter svojo prakso in sodno prakso, kar pomeni, da je odločil prekriti podatke, na podlagi katerih je prijavitelj določen oziroma določljiv, ne pa tudi podatkov, ki so predstavljali organu podlago za odločitev, in samo odločitev organa glede vodenja postopka o prekršku.

(28) V zvezi z navedbami Društva o dostopu do zahtevanih dokumentov pa IP ugotavlja naslednje:

- Društvo je kot eno od izjem od dostopa uveljavilo izjemo varstva poslovne skrivnosti, v skladu s katero se poslovna skrivnost presoja po 2. členu Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS). Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki hkrati izpolnjuje naslednje zahteve, in sicer, da je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij; ima tržno vrednost, imetnik poslovne skrivnosti pa je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost. Poslovna skrivnost se tako praviloma nanaša na podatke gospodarskih družb, ki nastopajo na konkurenčnem trgu in, ki izpolnjujejo zahteve te določbe, med tem ko gre v obravnavanem primeru za pojasnilo Društva v zvezi z izvedbo določene prireditve, ki jo je Društvo organiziralo. Kot navaja Društvo že samo gre v obravnavanem primeru za neprofitno in prostovoljno organizacijo, torej statusno povsem drugače organiziran subjekt kot pa so družbe, ki so si konkurenti na prostem trgu. Poleg tega je bistvo poslovne skrivnosti, da je omejena na določen krog ljudi in ima določeno tržno vrednost, v obravnavanem primeru pa gre za podatke subjekta, ki deluje prostovoljno in je njegovo delovanje usmerjeno navzven, tako članom društva kot tudi ljubiteljem živali, zato število posameznikom, ki se s podatki o organizaciji prireditve seznanja, ni omejeno oziroma je celo nepredvidljivo. Poleg tega je bistvo delovanja Društva neprofitnost, med tem ko družbe delujejo na prostem trgu, zato so določeni njihovi podatki še kako pomembni z vidika ustvarjanja prihodkov, in je njihovo varovanje iz tega razloga še toliko večje, zato zakon tudi opredeljuje varovanje podatkov, ki izpolnjujejo pogoje za obstoj poslovne skrivnosti. In nedvomno ni mogoče govoriti o obstoju poslovne skrivnosti v primerih, ko gre za kakšne podatke iz sodelovanja Društva z državnimi organi v zvezi z organizacijami takšnih prireditev. IP tako zaključuje, da v obravnavnem primeru dokument Društva, ki predstavlja odgovor organu v zvezi s predlogom za uvedbo prekrška, ne predstavlja poslovne skrivnosti Društva. Ob tem pa IP pripominja, da Društvo ne more opredeliti kot poslovne skrivnosti tudi drugih dveh zahtevanih dokumentov, ki ju je ustvaril organ in predstavljata njegovo odločitev v zadevi. O dostopu do slednjih se je IP sicer opredelil že predhodno.

- Osebni podatki so vezani na posamezno fizično osebo. Upoštevaje pojem osebnega podatka po 4(1) členu Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov tako podatki o Društvu in njegovih navedbah v zvezi s konkretno zadevo, ne predstavljajo osebnih podatkov. Osebne podatke sicer predstavljajo podatki o imenu in priimku zastopnika Društva, vendar pa ti niso varovani, saj gre za podatke, katerih vpis v javne evidence je obvezen. Prav tako ne gre za zasebno pisanje fizične osebe, ampak pojasnila, ki jih je zastopnik Društva podal v imenu Društva. Društvo v odgovoru IP samo navaja, da predstavljajo dokumenti komunikacijo, ki je nastala v okviru sodelovanja Društva z državnimi organi.

- Pri zahtevanem pojasnilu in ugovoru Društva tudi ni podana izjema upravnega postopka. To izjemo bi sicer lahko uveljavljal le organ, vendar je ni, ker je postopek, katerega dokumenti so predmet zahteve, nedvomno že zaključen, kot to izhaja iz Obvestila št. 223-54/2025/4 (3F691-07) z dne 11. 7. 2025.

- V obravnavanem primeru tudi ni podane zlorabe pravice dostopa po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. Institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja se presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Prav tako IP poudarja, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ. Konkretnih kriterijev oziroma elementov, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, ZDIJZ ne določa, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, zato IP pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, in ti v obravnavanem primeru nedvomno niso podani. Poleg tega pa je zloraba pravice dostopa po petem odstavku 5. člena institut, ki ga lahko uveljavljajo samo organi, ko odločajo o zahtevah na prvi stopnji.

Delni dostop

(29) IP ugotavlja, da je delni dostop, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe, do zahtevanih podatkov mogoč, kot je to ugotovil v izpodbijani odločbi že organ, zato je odločil kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Sklepno

(30) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena. IP je tako pritožbi prosilca ugodil v delu, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V tem delu je IP odločbo organa odpravil in odločil, v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, in sicer na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP (zaradi varstva tajnosti vira in ne zaradi varstva osebnih podatkov), kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(31) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 3. izreka te odločbe).

(32) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepis

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke