prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve - Policija

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, ki je zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije. IP je ugotovil, da je odločitev organa pravilna. Prosilec je namreč v zahtevi navedel imena in priimke posameznikov, za katere zahteva podatke, zato tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi bilo mogoče zagotoviti anonimnosti posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-21/2025/2

Datum: 14. 2. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec), z dne 14. 1. 2025, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-15/2024/2 (3F1-04) z dne 10. 1. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 14. 1. 2025, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policija, št. 090-15/2024/2 (3F1-04) z dne 10. 1. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 18./19. 12. 2024 na organ naslovil prošnjo za posredovanje dokumentacije po ZDIJZ in naznanilo nekorektnega, nestrokovnega, ciničnega in nezakonitega oblastnega postopanja kriminalista …….. v zvezi z nedovoljenim načinom pridobivanja osebnih in zasebnih varovanih podatkov o državljanih ……... Organ je zaprosil, da mu posreduje vso obstoječo dokumentacijo, povezano s pridobivanjem informacij, podatkov o …….., s strani kriminalista ……., kot npr.:

- delovni nalog za postopek pridobivanja informacij, iz katerega bo razvidno kdaj, kdo in s kakšnim namenom ga je napisal ter odredil …… aktivnosti v zvezi s tem,

- vso korespondenco med kriminalistom in osebami PU, Okr. ter Vrh. tožilstva in Občino Ruše, povezano s »primerom …..«,

- vso korespondenco med …….. in zdravstvenima ambulantama (zdravnicama), iz katere je razvidno, da je skušal pridobiti informacije o ……,

- vse UZ v zvezi s pridobivanjem citiranih informacij, UZ o opravljenih obiskih v ambulantah,

- vsa pooblastila (sodišča) za pridobivanje zaupnih podatkov, potne naloge…, ki jih je ….. v citiranem primeru imel s strani za to pristojnih ter

- vso dokumentacijo, iz katere je razvidno, s kom je ……. v postopku pridobivanja podatkov o ……. bil v kontaktu, kdo so bili njegovi (uradni) informanti (npr. …..…).

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 090-15/2024/2 (3F1-04) z dne 10. 1. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov zavrnil posredovanje dokumentacije.

(3) Zoper navedeno odločitev organa je prosilec dne 14. 1. 2025 neposredno pri IP vložil pritožbo. V njej navaja, da je kriminalist pri dveh zdravnicah poizvedoval za njegovimi osebnimi podatki in telefonsko številko njegove žene, zato je na podlagi ZDIJZ zaprosil za dokumentacijo, s pomočjo katere bi si lahko pojasnil, ali je slednji poizvedoval uradno, po nalogu nadrejenih ali na svojo »pest«. Povzema obrazložitev izpodbijane odločbe in dodaja, da se je kriminalist …… identificiral sam. Prav tako meni, da je za razkritje zahtevanih dokumentov podan javni interes.

(4) Ker je bila pritožba poslana neposredno IP, kot pritožbenemu organu, jo je ta, v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP, odstopil organu. Slednji jo je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo nadomestil, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(6) V obravnavani zadevi je prosilec organ zaprosil za posredovanje celotne obstoječe dokumentacije, povezane s pridobivanjem informacij, podatkov o …… s strani kriminalista ……., pri čemer jo je podrobneje opredelil.

(7) ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(8) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljevanju posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

(9) V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

(10) Glede na to, da je prosilec zahteval podatke, ki se nanašajo nanj osebno in na njegovo soprogo, torej na točno določeni fizični osebi, za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ v smislu točke e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (ne gre npr. za podatke iz 1. ali 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je dostop do zahtevanih dokumentov/podatkov potrebno zavrniti zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

(11) IP ugotavlja, da v konkretnem primeru tudi ne bi bilo mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ). Dejstvo je namreč, da je prosilec že v zahtevi navedel imena in priimke posameznikov, za katere zahteva podatke (zase in za soprogo), zato tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi bilo mogoče zagotoviti anonimnosti posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika.

(12) V tem delu IP dodaja, da za odločitev v konkretni zadevi tudi ni pomembno, da je prosilec med drugim zahteval tudi podatke, ki se nanašajo nanj osebno, saj se dostopa do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika posebnih okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Za uveljavljanje pravice dostopa do informacij javnega značaja namreč ni bistveno, ali ima prosilec posebne razloge ali privilegije, zaradi katerih bi bil upravičen zahtevati informacije, temveč je treba presoditi, ali gre za dokumente, ki so prosto - javno dostopni vsakomur. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. To pomeni, da če gre za varovane osebne podatke, ki niso dostopni javnosti, jih tudi prosilec ne more prejeti kot prosto dostopnih informacij javnega značaja.

(13) Ob tem pa IP še dodaja, da posamezniki, ki želijo od upravljavcev zbirk osebnih podatkov prejeti svoje osebne podatke, lahko te zahtevajo na drugih zakonskih podlagah (npr. na podlagi zahteve za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, ki jo zagotavlja 15. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov, na podlagi 82. člena ZUP), ne morejo pa svojih osebnih podatkov in podatkov v zvezi s konkretnimi postopki, ki jih organi vodijo zoper njih, zahtevati na podlagi ZDIJZ, katerega namen je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Posamezniki, ki menijo, da so kršene njihove pravice, določene s Splošno uredbo ali z ZVOP-2 lahko pri IP vložijo prijavo, ki nato po uradni dolžnosti na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru, ZVOP-2 in Splošne uredbe izvede ustrezne nadzorne postopke v zvezi z obdelavo osebnih podatkov.

(14) Nadalje IP v zvezi s pritožbeno navedbo prosilca, da je v javnem interesu tudi pravna, osebna, fizična in druga varnost državljanov, pojasnjuje, da je bistvo presoje interesa javnosti v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ namreč določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v taksativno naštetih primerih (ki za konkretni primer niso relevantna, zato jih IP na tem mestu ne našteva). Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje. Ob tem IP poudarja, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost«, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«. Izhajajoč iz navedenega je IP zaključil, da javni interes za razkritje obravnavanih podatkov, ki so opredeljeni kot varovani osebni podatki, ne prevlada nad interesom zaradi katerega je te podatke treba varovati na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Upoštevaje vse navedeno je IP odločil, da interes javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ za razkritje obravnavanih podatkov, tj. podatkov prosilca in njegove soproge ni podan.

(15) Prav tako IP pojasnjuje, da v predmetni zadevi pritožbena navedba prosilca, da se je kriminalist ….. identificiral sam ni relevantna, saj se določbe o identifikaciji in določljivosti posameznika v izpodbijani odločbi nanašajo na osebi, za katere je podana zahteva po posredovanju dokumentacije, tj. na prosilca konkretne zadeve in njegove soproge, in ne na dotičnega kriminalista.

(16) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(17) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke