prosilec - Policijska uprava Kranj

Številka: 090-317/2026-2

Datum: 20. 7. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………(v nadaljevanju prosilec), z dne 26. 6. 2026, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, Policija, Policijska uprava Kranj, Bleiweisova cesta 3, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ), št. 090-4/2026/3 (3C-03) z dne 23. 6. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 26. 6. 2026, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, Policija, Policijska uprava Kranj, št. 090-4/2026/3 (3C-03) z dne 23. 6. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 11. 6. 2026 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval vpogled in posredovanje vse razpoložljive dokumentacije, vključno z, vendar ne izključno,

ki je bila sestavljena v zvezi s policijsko intervencijo ………………(v nadaljevanju intervencija), v kateri je bil udeležen tudi sam, vzključno:

-          z vsemi uradnimi zaznamki, poročili in drugimi dokumenti v zvezi z intervencijo;

-          z informacijo o pravni podlagi in razlogih za izvedbo intervencije;

-          z identifikacijo organa oziroma oseb, ki so dokumentacijo sestavile;

-          z informacijo o obsegu dokumentacije, ki mu je dostopna.

Zahtevi je priložil še svojo izjavo, da tudi sam hrani posnetke o intervenciji, ki jih je zajela njegova kamera na njegovem objektu, in ki prikazujejo dogajanje v času prihoda reševalnega vozila, komunikacijo pred objektom ter interakcije med prisotnimi osebami, skupaj z datumom in časom dogodka in delnim avdio zapisom komunikacije med prisotnimi osebami.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-4/2026/3 (3C-03) z dne 23. 6. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil posredovanje zahtevanega dokumenta. Navedel je, da se v zvezi z zaprošenimi dokumenti ni opredelil niti do kriterija materializirane oblike niti do kriterija, ali z informacijo razpolaga, saj bi že s samim razkritjem podatkov o tem, ali dokumenti obstajajo, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov, ker prosilec v konkretnem primeru zahteva dokumentacijo, ki se nanaša na točno določenega posameznika, ki je on sam. Podatek, ali se v zvezi z določenim posameznikom vodi ali se je vodil kakršenkoli postopek, je podatek, ki se nanaša na posameznika, ta pa je s sklicevanjem na njegovo ime in primek oziroma postopek, ki se nanaša na točno določeno osebo, v konkretnem primeru nedvoumno določen. Zato v danem primeru ne bi bil mogoč niti delni dostop, saj bi prosilec kljub izločitvi izjem poznal njihovo vsebino in tako organ ne bi mogel niti z izločitvijo osebnih podatkov varovati oziroma zagotoviti njihove zaupnosti, zaradi česar je v celotni podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Namreč, ZDIJZ med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev, saj mora imeti odločitev o zahtevi, skladno z načeli ZDIJZ, enak učinek nasproti vsakomur (učinek »erga omnes«). Posredovana informacija mora biti enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval in s kakšnim namenom. Zato tudi osebne in stvarne okoliščine prosilca niso pomembne in jih organ ne sme upoštevati, ker bi s tem povzročil različno obravnavo prosilcev. Pomembno je le, da je zahtevana informacija v skladu z ZDIJZ javna in da ne gre za izjemo iz 5.a in 6. člena ZDIJZ. 

(3) Zoper navedeno odločitev je prosilec dne 26. 6. 2026 pri organu podal pritožbo, v kateri je navedel, da je odločba nezadostno obrazložena, ker ne vsebuje presoje, ali gre za osebne podatke prosilca, ali se nanaša na pravico dostopa do lastnih osebnih podatkov in ali bi bilo možno delno razkritje zahtevanih dokumentov z anonimizacijo. Ker se zahteva nanaša na njegove osebne podatke, saj je bil v intervenciji udeleženec tudi on sam, bi organ moral njegovo zahtevo obravnavati kot pravico dostopa do lastnih podatkov in ne izključno na podlagi ZDIJZ, zaradi česar podrejeno in hkrati tudi ločeno vlaga zahtevo za dostop do lasnih podatkov..

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeno osebi, z dopisom št. 090-4/2026/8 (3C-03) z dne 15. 7. 2026, odstopil v reševanje IP. 

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) Preden se IP spusti v vsebinsko presojo konkretnega primera, poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in ali obstajajo morebitne izjeme od prostega dostopa, ne pa zahtev za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki po členu 15 Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov) ter Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVOP-2), ki so predmet dugega postopka na podlagi določb ZVOP-2 in ne na podlagi določb ZDIJZ. IP še pripominja, da iz pritožbenih navedb prosilca in dokumentacije, ki jo je organ posredoval IP, izhaja, da je prosilec dne 26. 6. 2026 pri organu, istočasno s pritožbo na izpodbijano odločbo, vložil tudi zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, ki je torej predmet drugega postopka, ki teče pri organu na podlagi določb-ZVOP-2. Ker prosilec dostop do istih dokumentov zahteva na različnih pravnih podlagah (ZDIJZ in ZVOP-2), ki so namenjene uveljavljanju različnih pravic, teh postopkov ni mogoče voditi celovito oziroma »podredno« v enem postopku, v katerem se presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, kot to predlaga prosilec.

(7) IP ugotavlja, da za ta pritožbeni postopek prav tako niso pravno relevantne pritožbene navedbe prosilca, da organ ni upošteval njegove »neposredne udeležbe« v intervenciji ter sklicevanje na pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Kot je pravilno navedel že organ, se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij in postavljene zahteve. IP poudarja, da ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, kar pomeni, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ vedno presoja z vidika vsebine informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane informacije, se je treba vprašati, ali bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, če bi organu postavil isto zahtevo. Gre za t. i. načelo univerzalnega prosilca »erga omnes«, na podlagi katerega se presoja, ali lahko dokumente, kot so opredeljeni v zahtevi, prejme kdorkoli, ne glede na pravni interes ali osebni status konkretnega prosilca. IP poudarja, da za odločitev v konkretni zadevi zato ni pomembno in v postopku po ZDIJZ tudi nikoli ne sme biti relevantno, da prosilec zahteva podatke, ki se nanašajo nanj osebno, saj se dostopa do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč, kot predhodno že pojasnjeno, z vidika univerzalnega prosilca, to je javnosti. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je torej lahko odločitev samo univerzalna, zato se, upoštevajoč predhodno navedeno, IP do osebnih okoliščin prosilca ni opredeljeval.

(8) V obravnavani zadevi je prosilec organ zaprosil za posredovanje informacij, ki se tičejo intervencije (oziroma postopka), v katerem je prosilec udeležen (oziroma stranka), in sicer na podlagi določb ZDIJZ, za katerega velja, kot že zgoraj pojasnjeno, načelo prostega dostopa, z učinkom »erga omnes«. To pomeni, da je v postopku po ZDIJZ dolžnost organa, kot tudi IP, da vselej varujeta izjeme, določene v 5.a in 6. členu ZDIJZ v takšnem obsegu, kot da bi bil prosilec katerakoli tretja oseba.

(9) Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 

(10) IP ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi pravilno ugotovil, da prosilec zahteva osebne podatke in da je pravilno navedel tudi zakonsko podlago, torej definicijo osebnega podatka in definicijo obdelave osebnih podatkov ter pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov po Splošni uredbi o varstvu podatkov, česar IP, v izogib ponavljanju, ponovno ne navaja. IP je v tej zvezi sledil odločitvi organa, da pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov v konkretnem primeru ne obstaja.

(11) IP poudarja, da je prosilec nedvomno podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ zase, torej za konkretnega posameznika. Glede na to, da je prosilec že v zahtevi navedel, na katerega posameznika se njegova zahteva nanaša, IP ugotavlja, da mu organ zahtevanih podatkov, kot informacij javnega značaja, ne sme posredovati, tudi če bi z njimi razpolagal. Že sam podatek o tem, ali organ vodi postopke oziroma dokumente v zvezi z določenim posameznikom, nedvomno predstavlja varovan osebni podatek, s katerim se javnost ne sme seznaniti. Iz navedenega razloga, se tudi s prekritjem osebnih podatkov ne bi moglo prekriti njegove prepoznavnosti, oziroma se ne bi moglo zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, saj prosilec zahteva (svoje) osebne podatke. Že sam podatek o tem, da je nekdo stranka določenega postopka, je namreč v povezavi z okoliščinami tega postopka, treba obravnavati kot osebni podatek posameznika, kot to izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 1391/2013-27, I U 1588/2012-20 ali I U 684/2014-24, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko se zahteva prosilca nanaša na zanj določene (osebne) podatke, kot to velja za konkretni primer.

(12) Informacija javnega značaja je namreč lahko prosto dostopna le, če se z njo lahko seznani kdorkoli, ki bi organu postavil isto zahtevo. IP tako ugotavlja, da nihče ne bi imel pravice dostopati do zahtevanih dokumentov, če bi pri organu vložil isto zahtevo, ker pravna podlaga, da bi se javnost seznanila s podatkom, ali organ razpolaga z dokumenti v zvezi z odločenim posameznikom, ni podana. Navedeno pomeni, da prosilec v postopku po ZDIJZ nima podlage, da bi prejel (svoje) osebne podatke, saj ne gre za podatke, ki so sicer lahko prosto dostopni javnosti  (ker gre npr. za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca).  Ker IP v obravnavani zadevi takšne zakonske podlage (ki bi določala javnost zahtevanih podatkov) ni zasledil, to pomeni, da ti podatki, kot informacija javnega značaja (ker je prosilec zahtevo izrecno vložil po ZDIJZ) niso dostopni niti prosilcu, ZDIJZ sam po sebi pa tudi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti. Ravno nasprotno, že sam podatek o tem, ali se v zvezi z določenim posameznikom vodi postopek, ki sodi v pristojnost organa, je varovan osebni podatek in organ tega podatka ne sme posredovati prosilcu. Zato tudi anonimizacija dokumentov in t. i. delni dostop v obravnavani zadevi nista mogoča, saj bi organ že s potrditvijo obstoja dokumentov potrdil, da razpolaga z dokumenti, ki se nanašajo na morebitne postopke, vloge, pisanja,.. prosilca, že sam ta podatek pa predstavlja varovan osebni podatek prosilca, kot že pojasnjeno, do katerega javnost nima dostopa.

(13) Ker je IP ugotovil, da je treba v obravnavani zadevi dostop do zahtevanih podatkov zavrniti zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se posledično ni spuščal dalje v vprašanje, ali organ s temi podatki dejansko (ne)razpolaga. To pomeni, da se ni konkretno opredelil niti do kriterija materializirane oblike zahtevanih dokumentov niti do kriterija, ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, posledično pa tudi ne glede vprašanja, ali bi bil mogoč delni dostop do zahtevanih informacij na podlagi 7. člena ZDIJZ, saj bi že s samim razkritjem podatka o tem, ali dokumenti res obstajajo v materializirani obliki in podatka o tem, ali z njimi organ dejansko razpolaga, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov, ker bi s tem javnosti razkrili, da organ zoper posameznika vodi določen postopek. Kot že pojasnjeno, je na podlagi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varovan osebni podatek tudi podatek o tem, da se v povezavi z nekom vodi postopek.

(14) Ker v konkretnem primeru ni zakonske podlage za razkritje osebnih podatkov prosilca javnosti, njegova zahteva ni utemeljena in jo je treba zavrniti zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Sklepno

(15) Upoštevajoč vse navedeno, je IP zaključil, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(16) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(17) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.,

namestnica Informacijske pooblaščenke