prosilec - Policijska uprava Koper

 Številka: 090-140/2026/5

Datum: 17. 7. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju: prosilec), z dne 20. 3. 2026, zoper sklep MINISTRSTVA ZA NOTRANJE ZADEVE, POLICIJE, Policijske uprave Koper, Ukmarjev trg 6, 6001 Koper (v nadaljevanju: organ), št. 2310-177/2021/42 (3B1-01) z dne 19. 2. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 20. 3. 2026 se ugodi in se sklep MINISTRSTVA ZA NOTRANJE ZADEVE, POLICIJE, Policijske uprave Koper, št. 2310-177/2021/42 (3B1-01) z dne 19. 2. 2026, odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovni postopek.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 14. 7. 2025 na organ vložil zahtevo po ZDIJZ, v kateri je zahteval vpogled v zadevo št. 2300/3721454/2080314/3721453/2021 (1237580) in izdelavo kopij dokumentov.

(2) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 2310-177/2021/31 (3B1-01) z dne 23. 9. 2025, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. Zoper navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 22. 10. 2025, o kateri je odločil IP z odločbo št. 090-504/2025/10, z dne 5. 12. 2025, in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ je v ponovljenem postopku odločil s sklepom, št. 2310-177/2021/42 (3B1-01) z dne 19. 2. 2026, s katerim je zahtevo prosilca zavrgel, ker prosilec z zahtevanimi dokumenti že razpolaga. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je organ povzel določbe ZDIJZ in navedel, da je preveril, ali razpolaga z informacijami, ki jih prosilec zahteva in ugotovil, da v zvezi z zahtevo za posredovanje podatkov v zgoraj navedeni zadevi, pod št. 2300/3721454/2080314/3721453/2021(1237580), razpolaga z dokumenti, ki jih je tudi povzel (naslov dokumenta s številko in datumom). Organ je ugotovil, da gre za dokumente v materializirani obliki, ki izvirajo iz delovnega področja organa in da prosilec z njimi že razpolaga. Organ je nadalje opozoril, da se v postopku po ZDIJZ odloča po načelu »erga omnes«, poleg tega pa je v postopku nedvomno ugotovil, da prosilec z dokumenti iz zadeve št. 2300/3721454/2080314/3721453/2021 (1237580), že razpolaga, saj je k pisni pritožbi z dne 15. 5. 2025, ki jo je prosilec podal na PU Koper, priložil kopijo dokumentacije, ki jo je organ v nadaljevanju povzel. Ob tem je organ še dodal, da ne glede na dejstvo, da zahtevani dokumenti obstajajo, gre za vsebino dokumentov, s katero prosilec že razpolaga, saj gre za njegove lastne dokumente. Pričakovanje prosilca, da se mu kot informacija javnega značaja pošilja njegove lastne dokumente, po pravosodni praksi nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije podatkov (tako npr. sodba in sklep Upravnega sodišča, št. I U 1835/2011 z dne 12. 12. 2012). Ker prosilec nima pravovarstvenega interesa, da bi zahteval dostop do vsebine iz dokumenta, s katero že razpolaga, je organ prosilčevo zahtevo zavrgel.

(3) Zoper zgoraj navedeni sklep je prosilec dne 20. 3. 2026 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je izpodbijani sklep nezakonit in pomeni zmotno uporabo materialnega prava, saj ZDIJZ ne določa, da se zahteva lahko zavrže, ker prosilec z informacijo že razpolaga. Po mnenju prosilca organ ni izkazal, da prosilec razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti. Poudaril je, da lahko sam razpolaga z delom dokumentacije, ne more pa vedeti, ali razpolaga s celotno zadevo, s katero razpolaga organ. Navedel je, da razpolaga z različnimi verzijami istega zapisnika, kar je predvsem pri delu policije zaskrbljujoče. Ne strinja se, da naj bi šlo za njegove lastne dokumente, saj so v uradni evidenci organa in kot taki predstavljajo informacijo javnega značaja, ne glede na njihov izvor. Vpogled v isto dokumentacijo je zahteval tudi na podlagi ZUP, o čemer organ ni odločil ter mu s tem onemogoča dostop do dokumentacije. Prosilec vztraja, da ne more preveriti, ali organ razpolaga s popolno dokumentacijo ter ali se njegovi osebni podatki obdelujejo zakonito ter ali se morebiti določeni dokumenti neupravičeno prikrivajo. S tem je poseženo tudi v njegovo pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Predlaga, da IP preveri zakonitost ravnanja organa in po potrebi izvede nadzor nad obdelavo osebnih podatkov.

(4) Organ je, z dopisom št. 2310-177/2025/44 (3B1-01) z dne 31. 3. 2026, odstopil pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP. Ob tem je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.

Pritožba je utemeljena.

(5) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti sklep v delu, v katerem ga prosilec izpodbija. Sklep preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(6) Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je s sklepom zavrgel zahtevo prosilca z dne 15. 7. 2025, ker naj bi prosilec z zahtevanimi informacijami že razpolagal.

(7) Skladno s 129. členom ZUP organ najprej preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna organ tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila. V postopkih po ZDIJZ to pomeni, da v primeru, če je konkreten postopek dostopa do informacij javnega značaja še v teku (torej da še ni pravnomočno zaključen) ali če je pravnomočno zaključen, pa se dejanske okoliščine niti pravna podlaga niso spremenile, prosilec od istega organa oz. zavezanca nima vedno znova pravice zahtevati istih dokumentov.

(8) Z namenom popolne ugotovitve dejanskega stanja in v skladu z načelom materialne resnice je IP, z dopisom z dne 21. 5. 2026, št. 090-140/2026/2, ter naknadno še dne 2. 7. 2026, organ pozval, da posreduje popis spisa št. 2300/3721454/2080314/3721453/2021 (1237580) skupaj z dokazili, da prosilec že razpolaga z vsemi dokumenti iz omenjenega spisa.

(9) Organ je odgovoril z dopisom z dne 6. 7. 52026, št. 2310-177/2021/52 (3B1-01), v katerem je povzel postopek z zahtevo in navedel, da je na podlagi poziva IP, ponovno pozval Sektor kriminalistične policije, da odstopi popis spisa s pojasnili. Glede dokumentov, ki so v spisovnem seznamu in niso del kazenskega spisa, je organ navedel, da gre za korespondenco med državnim tožilstvom in policijo, katerih razkritje bi lahko škodovalo delu policije. Ob tem je dodal, da delni dostop, brez škode za postopek, ni mogoč. Organ je v prilogi posredoval dopis z dne 26. 5. 2026, št. št. 2310-177/2021/49 (3B1-01), v katerem je popis spisa št. 2300/3721454/2080314/3721453/2021 (1237580), skupaj z obrazložitvijo, s katerimi dokumenti se je prosilec seznanil in na kakšen način. Prav tako je organ priložil dopis z dne 24. 7. 2025, št. 2310-177/2021/427 (3B1-01), v katerem so prav tako popisani dokumenti iz spisa št. 3721454.

(10) IP ugotavlja, da organ, kljub jasnemu navodilu, ki ga je IP podal v odločbi št. 090-504/2025/10, z dne 5. 12. 2025, ni ravnal v skladu z navedeno odločbo in se ni opredelil do vseh zahtevanih dokumentov. V tej zvezi IP poudarja, da je v tretjem odstavku 251. člena ZUP izrecno določeno, da je organ prve stopnje dolžan v ponovljenem postopku »vseskozi ravnati po odločbi organa druge stopnje«, kar pomeni, da pri ponovnem odločanju ni več popolnoma samostojen^[1]. Pripombe in napotila organa druge stopnje mora organ prve stopnje dosledno upoštevati, da se ne bi ponovile napake prejšnjega postopka^[2]. Slednje je tudi v skladu s sodno prakso. Tako je Upravno sodišče RS v sodbi št. IU 1722/2019-15 z dne 27. 5. 2020 zapisalo, da »je v skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP prvostopenjski organ dolžan ravnati v skladu z odločbo drugostopenjskega organa, kar pomeni, da je v upravnem postopku prvostopenjski organ vezan na navodila drugostopenjskega organa«. To velja zlasti v postopkovnem smislu, torej v smislu določil ZUP, da je prvostopenjski organ podrejen odločitvam drugostopenjskega organa, kar pomeni, da se je po njegovih navodilih dolžan ravnati (točka 8. omenjene sodbe). IP je s svojo prvotno odločbo št. 090-504/2025/10, z dne 5. 12. 2025, odločitev organa odpravil, prav z namenom, da organ v ponovnem odločanju odloči v skladu z napotki IP.

(9) Organ se torej tudi v ponovljenem postopku ni opredelil do vseh zahtevanih informacij na način, da bi konkretiziral dokumente, ki so bili predmet njegove presoje in se do vsakega posebej opredelil v primeru obstoja katere izmed izjem po ZDIJZ in možnosti delnega dostopa, kot mu je bilo naročeno. Organ je namreč šele v pritožbenem postopku navedel, da obstajajo zadržki za dostop do določenih dokumentov iz zahtevanega spisa, prav tako je v dopisu z dne 26. 5. 2026, št. 2310-177/2021/49 (3B1-01) navedeno, da organ nima podatka, ali je bil prosilec z vsebino določenih dokumentov seznanjen, kar pomeni, da z izpodbijanim sklepom ni odločil o celotni zahtevi prosilca, in da trditev organa, da prosilec razpolaga z vsemi zahtevanimi informacijami, zaradi česar je dostop s sklepom zavrgel, ne drži in torej niso izpolnjeni pogoji, ki jih določa 129. člen ZUP.

(10) Glede na navedeno se poraja upravičen dvom, da organ ni odločil o celotni zahtevi prosilca, prav tako je izpodbijani sklep v bistvenem delu pomanjkljivo obrazložen, in ni sposoben preizkusa, zaradi česar ga je treba odpraviti, saj je organ v postopku zagrešil bistvene kršitve pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevanimi informacijami. V nadaljevanju IP organu podaja navodila, v čem je treba dopolniti postopek.

Napotilo organu prve stopnje za odločanje v ponovljenem postopku

(11) V ponovljenem postopku je organ dolžan izvesti celovit ugotovitveni postopek in primarno nesporno ugotoviti, s katerimi informacijami razpolaga oziroma kateri dokumenti so predmet zahteve. Ko bo organ razjasnil, konkretno kateri dokumenti so predmet zahteve prosilca, mora preizkusiti morebiten obstoj izjem iz 5. a člena in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter možnost izvedbe delnega dostopa. Pri sklicevanju na izjeme ni dovolj, da organ zatrjuje, da obstajajo zadržki za prost dostop, temveč mora konkretno izjemo aplicirati na konkretne dokumente in navedeno utemeljiti. Pri tem IP poudarja, da je pravilno stališče organa, da prosilec nima pravovarstvenega interesa, kadar v času vložitve zahteve po ZDIJZ že razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva v tem postopku, kar pa mora organ nedvomno izkazati. Takšno stališče je IP zavzel npr. že v odločbi št. 090-314/2020 z dne 12. 4. 2021. Podobno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije, npr. v sklepih št. I U 1590/2010 z dne 18. 5. 2011, iz katerega izhaja, da če je akt, ki se izpodbija v upravnem sporu, že bil odpravljen in tudi morebitna ugoditev tožbi pravnega položaja tožeče stranke ne bi v ničemer izboljšala, ta ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka in je tožbo posledično treba zavreči. Podobno izhaja iz sklepa Upravnega sodišča, št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011.

(12) Glede navedbe prosilca, da se organ ni izjasnil o identičnosti dokumentov, IP poudarja, da postopek po ZDIJZ ni namenjen ugotavljanju verodostojnosti dokumentov, zato slednje ni naloga niti dolžnost organa, da bi se do navedenega opredeljeval. Tudi IP nima nobene pristojnosti tega ugotavljati ali se do tega opredeljevati. Takšen interes prosilca na prost dostop nima vpliva in ga niti organ niti IP ne moreta upoštevati pri odločanju. Prav tako so irelevante navedbe prosilca, ko se sklicuje na postopek po ZUP in glede vpogleda v lastne osebne podatke. Gre za pravno podlago, ki je izven dometa ZDIJZ. Bistveno je, da v postopku po ZDIJZ nikoli ni, in ne sme biti, relevantno, ali prosilec zahteva lastne osebne podatke, saj se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Za uveljavljanje pravice dostopa do informacij javnega značaja ni bistveno, ali prosilec zahteva svoje osebne podatke, temveč je treba presoditi, ali gre za dokumente, ki so prosto - javno dostopni vsakomur.

(13) Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je pritožba utemeljena, zato je IP izpodbijani sklep odpravil in vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP.

(14) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe). Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba niti upravni spor.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke