prosilec - Policijska uprava Koper

POVZETEK:

Informacijski pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ kršil pravila postopka, ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Niti iz izreka niti iz obrazložitve odločbe namreč ne izhaja, o katerih dokumentih (posamično navedenih) je organ odločal. Organ navaja le, da gre za 81 dokumentov, do katerih pa se ni konkretno opredelil z vidika obstoja informacije javnega značaja niti z vidika obstoja morebitnih zakonskih izjem, zaradi katerih se dostop lahko zavrne. Organ v izpodbijani odločbi naprej navaja, da hrani zahtevane dokumente, nato pa, da podatki niso zbrani na tak način, kot jih zahteva prosilec (na datumsko ne časovno), oziroma niso zbrani sistemsko. Ob tem iz izpodbijane odločbe ne izhaja, na katera dejstva in dokaze oziroma ugotovitve je organ oprl takšen zaključek, oziroma kakšen ugotovitveni postopek je izvedel s tem v zvezi.
 

ODLOČBA: 

Številka: 090-297/2025/2

Datum: 9. 7. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………(v nadaljevanju prosilec) z dne 26. 6. 2025, zoper odločbo Policije, Policijske uprave Koper, Ukmarjev trg 6, 6001 Koper (v nadaljevanju organ), št. 224-147/2025/9 (3B1-01) z dne 11. 6. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.  Pritožbi prosilca z dne 26. 6. 2025 se ugodi in se odločba Policije, Policijske uprave Koper, št. 224-147/2025-9 (3B1-01) z dne 11. 6. 2025 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

2.          V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)            Organ je dne 11. 6. 2025 izdal odločbo št. 224-147/2025/9 (3B1-01), s katero je zavrnil zahtevo prosilca z dne 21. 5. 2025. V izreku odločbe je navedel, da se zahteva prosilca z dne 21. 5. 2025, v delu, v katerem ta navaja, da je prejel odgovor št. 224-147/2025, s katerim je bil obveščen o številu prekoračitev na cesti G1/7 ter da se glede na samo 81 prekoračitev, dopolni odgovor z vsemi podatki, po dnevih in urah, zavrne. Navaja, da je prosilcu z dokumentom št. 224-147/2025/5, 18. 5. 2025, že sporočil podatke o številu vseh zaznanih kršitev prekoračitev hitrosti v mesecu aprilu 2025, v naselju Materija, po vseh kategorijah motornih vozil. Organ citira definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter načelo prostega dostopa, dalje pa ugotavlja, da fizično hrani izvode dokumentov (plačilni nalogi in obdolžilni predlogi) v zbirki dokumentarnega gradiva. Gre za arhivsko gradivo, ki se hrani fizično in vsebuje 81 dokumentov, ki so nastali ob zaznavi kršitev cestnoprometnih predpisov. Pri tem organ ugotavlja, da bi iskanje podatkov, ki jih zahteva prosilec, za organ predstavljalo prekomerno obremenitev. Iskanje dokumentacije, ki jo zahteva prosilec, bi bilo mogoče le tako, da organ ročno pregleda vsak dokument in napravi odbir dokumentov, zapisi na nosilcu podatkov pa niso zbrani na tak način, kot jih zahteva prosilec (na datumsko ne časovno), oziroma niso zbrani sistemsko. Organ je zato zahtevo prosilca, na podlagi četrtega odstavka 5. člena ZDIJZ, zavrnil. Navedena določba pravi, da organ za potrebe ponovne uporabe ni dolžan zagotoviti pretvorbe iz ene oblike v drugo ali zagotoviti izvlečkov iz dokumentov, kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka ter tudi ne nadaljevati z ustvarjanjem določenih informacij samo zaradi ponovne uporabe s strani drugih organov ali drugih oseb. Glede na navedeno je organ zahtevo prosilca zavrnil ter odločil, da v postopku stroški niso nastali.

(2)            Zoper odločbo organa je prosilec dne 26. 6. 2025 vložil pritožbo. Ne strinja se, da bi spisek 81 kršitev za organ predstavljal prekomerno obremenitev. Ker je organ v odgovoru z dne 19. 5. 2025 navedel točno število kršitev, tako po hitrosti kot po vozilih. Meritve hitrosti se opravijo z avtomatičnim fiksnim radarjem, ki pošilja slike in izmerjene hitrosti preko mobitel signalov v računalniško bazo na PP Koper in organ ne more trditi, da mora iskati po fasciklih in položnicah čas izmerjenih kršitev. Ker so vse hitrosti in slike v elektronski obliki in jih organ lahko pridobi takoj. Kljub navedbam organa ne more razumeti, kako lahko potem policija, že naslednji dan po končani večdnevni oziroma tedenski akciji nadzora hitrosti, poda točne podatke za vse kršitve in specifične podatke kdaj in kje in koliko.

(3)            Pritožbo prosilca je organ dne 2. 7. 2025 posredoval v odločanje IP.

Pritožba je utemeljena.

(4)            IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(5)            Pri zavrnitvi zahteve prosilca se je organ skliceval na določbo četrtega odstavka 5. člena ZDIJZ, ki ureja ponovno uporabo informacij in ne dostopa do informacij javnega značaja. Ker iz zahteve prosilca z dne 12. 5. 2025 in z dne 21. 5. 2025 jasno izhaja, da prosilec ni vložil zahteve za ponovno uporabo (ampak zahtevo za dostop do informacij), je organ s tem napačno uporabil materialno pravo.

(6)            IP ugotavlja, da se izpodbijane odločbe tudi ne da preizkusiti. Niti iz izreka niti iz obrazložitve odločbe namreč ne izhaja, o katerih dokumentih (posamično navedenih) je organ odločal v postopku. Organ navaja le, da gre za 81 dokumentov, do katerih pa se ni konkretno opredelil z vidika obstoja informacije javnega značaja niti z vidika obstoja morebitnih zakonskih izjem, zaradi katerih se dostop lahko zavrne. Organ v izpodbijani odločbi naprej navaja, da hrani zahtevane dokumente, nato pa, da podatki niso zbrani na tak način, kot jih zahteva prosilec (na datumsko ne časovno), oziroma niso zbrani sistemsko. Ob tem iz izpodbijane odločbe ne izhaja, na katera dejstva in dokaze oziroma ugotovitve je organ oprl takšen zaključek, oziroma kakšen ugotovitveni postopek je izvedel s tem v zvezi. Iz izpodbijane odločbe tako ne izhaja, ali podatki v smislu 4. člena ZDIJZ, na način, kot jih je zahteval prosilec, pri organu sploh obstajajo. Ob tako skopih ugotovitvah organa in ob pomanjkanju vsakršne obrazložitve ugotovljenega dejanskega stanja in pojasnil glede razlogov za neobstoj dokumenta, izpodbijana odločba ne omogoča preizkusa zatrjevanih dejstev, zato se je ne da preizkusiti.

(7)            Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejstva, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.

(8)            Glede na to, da je organ tisti, ki razpolaga z relevantnimi informacijami glede zahtevanih dokumentov in lahko edini presodi, ali ti obstajajo in v kakšni obliki, je IP odločil, da je organ tisti, ki lahko primarno ustrezno in popolno obrazloži vse razloge o odločilnih dejstvih za izdajo zakonite in pravilne odločbe v tej zadevi. Zato IP v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka odpravil organ prve stopnje. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

(9)            Organ bo moral v ponovnem postopku popolno in ustrezno ugotoviti dejansko stanje na način, da ugotovi, s katerimi podatki, ki jih zahteva prosilec, sploh razpolaga in v kakšni obliki, oziroma, kje se ti nahajajo. Ob tem mora pojasniti, za koliko dokumentov oziroma podatkov gre, jih identificirati in konkretno navesti, kje se hranijo in v kakšni obliki. Dalje mora presoditi, kolikšen napor bi moral vložiti, da bi podatke uredil na način oziroma po kriterijih, kot jih zahteva prosilec in s kakšnimi sredstvi bi bilo to izvedljivo. Ob tem IP pojasnjuje, da organ v skladu s prakso IP in sodno prakso za potrebe prosilca zahtevanih informacij ni dolžan analizirati, ustvariti oziroma pripraviti, če te še ne obstajajo v materializirani obliki. Gre za vprašanje, ali zahtevana informacija obstaja. Kriteriji, kdaj gre za takšne situacije, izhajajo iz prakse IP, npr. odločbe IP št. 090-38/2025, št. 090-142/2025, št. 090-117/2025, št. 090-56/2025, št. 090-33/2025,.., ki so dostopne na spletni strani IP.

(10)          Šele po ustrezni ugotovitvi dejanskega stanja in obrazložitvi ugotovitvenega postopka v odločbi, se bo organ lahko opredelil tako do obstoja zahtevanih informacij, kot tudi do tega, ali so dokumenti prosto dostopna informacija oz. ali so podane izjeme od prostega dostopa, navedene v 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ pri ugotavljanju pogojev za posamezno izjemo ne more zgolj povzeti elementov posamezne izjeme (npr. da bi pri razkritju nastala škoda), temveč mora zatrjevano izjemo tudi izkazati glede na pogoje, ki morajo biti pri posamezni izjemi podani oz. izpolnjeni. Upoštevati je treba tudi, da je treba izjeme tolmačiti ozko in restriktivno. Organ se bo moral v ponovnem postopku opredeliti tudi do uporabe instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) in ustrezno presoditi, ali je prosilcu do zahtevanih dokumentov mogoče dovoliti vsaj delni dostop (s prekritjem varovanih podatkov).

(11)          IP je na podlagi navedenega ugodil pritožbi prosilca ter izpodbijano odločbo, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(12)          Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(13)          Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke