prosilec - Pokrajinski arhiv Maribor

Številka: 090-302/2026-2

Datum: 15. 7. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………(v nadaljevanju prosilec), z dne 2. 7. 2026, zoper odločbo Pokrajinskega arhiva Maribor, Glavni trg 7, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), št. 080-1/2026-3752-12 z dne 26. 6. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 2. 7. 2026, zoper odločbo Pokrajinskega arhiva Maribor, št. 080-1/2026-3752-12 z dne 26. 6. 2026, se zavrne. 

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1)   Prosilec je z zahtevo z dne 2. 6. 2026 od organa po ZDIJZ zahteval vpogled v zapisnik seje sveta

PAM, ki je bila 27. 5. 2026.

(2)   Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 080-1/2026-3752-12 z dne 26. 6. 2026, s katero 

je njegovi zahtevi delno ugodil tako, da mu je posredoval fotokopijo zapisnika 4. redne seje Sveta zavoda Pokrajinskega arhiva Maribor, pri čemer je v tč. 1 izreka odločil, da se prekrijejo osebni podatki kandidatov ter podana mnenja članov sveta zavoda. Z 2. točko izreka je odločil, da se zahteva prosilca v delu, v katerem se podatki prekrijejo, zavrne. V obrazložitvi se je organ glede prekritih podatkov skliceval na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov) in izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (notranje delovanje). Pri presoji dostopa je organ upošteval, da zapisnik poleg sprejetih sklepov vsebuje tudi potek razprave članov, njihova posamezna stališča ter osebne podatke kandidatov, ki so bili podlaga za oblikovanje predhodnega mnenja. Med drugim je navajal, da gre pri zahtevanih podatkih nedvomno za podatke, ki se nanašajo na dokumente, sestavljene v zvezi z notranjim delovanjem organa, in bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Sprejeti sklepi in končno oblikovano mnenje sveta zavoda predstavljajo rezultat odločanja in so zato dostopni javnosti. Nasprotno pa deli zapisnika, ki vsebujejo razpravo članov sveta, njihova individualna stališča in argumente pri oblikovanju mnenja, predstavljajo notranji proces oblikovanja odločitve v skladu z 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Razkritje teh delov bi lahko vplivalo na prihodnjo neodvisnost in svobodo razprave članov sveta pri izvrševanju njihovih nalog ter poseglo v varovane osebne podatke kandidatov. Posledično je organ zahtevo prosilca delno zavrnil.

(3)   Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 2. 7. 2026. Ne strinja se z delnim prekritjem 

podatkov in navaja, da je organ prekril skoraj celotno vsebino zapisnika. Meni, da sta bili zatrjevani izjemi uporabljeni preširoko in brez ustrezne obrazložitve, zaradi česar mu je dejansko onemogočena seznanitev z vsebino dokumenta. Organ bi moral za vsak posamezen del zapisnika konkretno obrazložiti, zakaj predstavlja izjemo od prostega dostopa, in izkazati, da bi razkritje povzročilo motnje pri njegovem delovanju. Iz izpodbijane odločbe takšna presoja ni razvidna. Prav tako meni, da se je organ neutemeljeno skliceval na varstvo osebnih podatkov. Sam obstoj osebnih podatkov še ne pomeni, da je treba prekriti skoraj celotno vsebino zapisnika. Organ bi moral uporabiti načelo delnega dostopa in prekriti zgolj tiste podatke, ki dejansko predstavljajo varovane osebne podatke, preostali del dokumenta pa posredovati javnosti. Ob tem poudarja, da gre po njegovih informacijah v prekritih delih zapisnika za ugotovitve o nepravilnostih pri delovanju zavoda, na katere je opozorila članica sveta zavoda. Po njegovem obstaja utemeljen dvom, da je bilo obsežno prekrivanje uporabljeno tudi zato, da se javnosti prepreči seznanitev z vsebino teh ugotovitev. 

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, dne 7. 7. 2026, poslal v odločanje IP. 

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(5) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 

(6) IP uvodoma poudarja, da za pravilno in zakonito presojo dejanskega stanja v obravnavani pritožbeni zadevi po ZDIJZ niso relevantne osebne okoliščine prosilca ter njegova morebitna povezava s presojanimi dokumenti. V skladu z ZDIJZ namreč izdane odločbe učinkujejo »erga omnes« (t.j. enako nasproti kateremu koli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovani dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval. Povedano drugače, pri dostopu do informacij javnega značaja se pravni interes ne zahteva, zato se v postopku tudi ne presoja (v postopku dostopa do informacij javnega značaja gre za vprašanje, ali so zahtevani dokumenti lahko dostopni vsakomur, to je javnosti, ne le konkretnemu prosilcu).

(7) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevana informacija obstaja. Organ je namreč IP, skupaj s spisovno dokumentacijo, posredoval zahtevani zapisnik 4. redne seje sveta zavoda organa, tako v prekriti obliki (kot je bil posredovan prosilcu) kot v izvorni obliki (brez prekritih podatkov) – dalje zahtevan zapisnik. 

Med prosilcem in organom je v obravnavani zadevi tako sporno, ali:

- sta podani izjemi od prostega dostopa, na kateri se je skliceval organ (varstvo osebnih podatkov in notranje delovanje),

- je organ s tem v zvezi pravilno ocenil, v katerem delu zahtevanega zapisnika sta izjemi podani in posledično pravilno prekril varovane podatke (torej, ali je organ pravilno izvedel delni dostop).

(8) Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22; v nad. ZVOP-2).

(9) Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena, kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

(10) V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

(11) Glede na podano definicijo osebnega podatka IP ugotavlja, da zahtevan zapisnik nedvomno vsebuje osebne podatke, in sicer podatke o imenih članov sveta zavoda (ki niso varovani, zato jih organ pravilno ni prekril), kot podatke o prijavljenih kandidatih in podanih mnenjih, ki se nanašajo nanju. V tem delu IP ni znana pravna (zakonska) podlaga, da bi te podatke lahko posredovali javnosti, zato gre za varovane osebne podatke.

(12) IP je v pritožbenem postopku vpogledal v izvirnik zahtevanega zapisnika (brez prekritih podatkov) in dalje ugotavlja, da ta vsebuje 2 strani, edina točka dnevnega reda pa je bilo predhodno mnenje v zvezi z javnim razpisom za prosto delovno mesto direktorja. Ob tem IP ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi pravilno navedel določbe zakonodaje, ki se nanašajo na izjemo notranjega delovanja, zato se IP, v izogib ponavljanju, na to sklicuje in je ne navaja ponovno. Po primerjavi prekritega in izvornega zapisnika IP tudi ugotavlja, da je organ v prekritem zapisniku pravilno prekril podatke, ki predstavljajo izjemo varstva osebnih podatkov in izjemo notranjega delovanja, in sicer iz naslednjih razlogov:

-       Celotna vsebina zapisnika se nanaša na razpravo prisotnih članov sveta zavoda glede 

dveh kandidatov za prosto delovno mesto direktorja. Ker je, iz prosilcu že posredovanega zapisnika, razvidno, kateremu kandidatu je svet zavoda izrekel podporo, je iz preostale vsebine in konteksta besedila razvidno, kaj (katere navedbe, mnenja in stališča) se nanašajo na drugega kandidata. Posledično je IP sprejel zaključek organa, da samo s prekritjem imena in priimka obeh kandidatov ni mogoče anonimizirati vsebine zapisnika do te mere, da (nobeden) od obeh kandidatov iz besedila javnosti ne bi bil določljiv. Ob tem IP poudarja, da pravne podlage, ki bi določala javnost postopka kandidiranja za delovno mesto direktorja javnega zavoda, ni. Vsi prijavljeni kandidati imajo tako pravico do varstva osebnih podatkov (ne glede na to, kaj je konkretnemu prosilcu mora že znano), zato je treba delni dostop v obravnavani zadevi presojati na način, da se z njim v to pravico ne poseže. Organ je tako pravilno ocenil, da predstavlja pretežni del razprave (ki se nanaša na posamezna kandidata za delovno mesto direktorja) varovane osebne podatke, za katere ne obstoji zakonska podlaga, da bi bili dostopni javnosti,

-       Ne držijo pritožbene navedbe, da organ ni, za vsak prekriti del zapisnika, natančno navedel, 

zakaj je prekril podatke. Kot že pojasnjeno zgoraj, celoten zapisnik obsega le 2 strani (1 točko dnevnega reda), pri čemer iz obrazložitve izpodbijane odločbe dovolj jasno izhaja, zakaj je organ te podatke prekril.

-       Organ je, v skladu s prakso IP, ki jo tudi navaja, pravilno ocenil, da razprava med člani sveta 

zavoda predstavlja izjemo notranjega delovanja. Kaj je posamezen član sveta zavoda povedal o vsakem od kandidatov, komu je izrazil podporo ter kakšno argumentacijo je za to podal, je izraz njegovega (osebnega) stališča, ki je bilo podano v interni razpravi, na odprti platformi, ki ni bila javna. Če bi bili člani sveta zavoda seznanjeni s tem, da bo njihova razprava v celoti javno dostopna, svojih stališč ne bi podali na takšen način in v takšnem obsegu. S tem pa bi posegli v kritičen način razmišljanja sveta zavoda kot organa. To je tudi objekt varstva izjeme notranjega delovanja po 11. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki varuje proces oblikovanja rešitev, način notranjega delovanja, ne pa vsebine sprejetih odločitev. Tako velja opozoriti, da je sklep sveta zavoda (odločitev) v celoti dostopen (torej, organ ni zavrnil dostopa do dejstev), sam način oblikovanja te rešitve, postopek razmišljanja, pa je varovan. IP je o podobnih primerih že večkrat odločal (glej npr. odločbe IP št. 090-234/2021, št. 090-202/2021št. 090-267/2024, št. 090-180/2023/13) in v njih zavzel isto stališče kot v obravnavanem primeru.

-       Po seznanitvi z zahtevanim zapisnikom je IP tudi ugotovil, da se obe podani izjemi (varstvo 

osebnih podatkov in notranje delovanje) v njem prepletata na način, da drugačen delni dostop, kot ga je izvedel organ, tudi ni možen. Kot že pojasnjeno zgoraj, bi glede na vse okoliščine zadeve, majhno število prijavljenih kandidatov, ki so določljivi tudi s pomočjo naveznih okoliščin in s pomočjo podatkov, ki so javno že dostopni, ob manjšem prekritju vsebine lahko vodilo v razkritje varovanih delov. Ob tem IP pojasnjuje, da 7. člen ZDIJZ, ki govori o delnem dostopu, predvideva, da se ta izve le v obsegu in na način, da zaupni podatki (podane izjeme) niso ogroženi.

-       Glede pritožbenih navedb prosilca, ki se nanašajo na domnevno prekrivanje vsebine zapisnika 

iz razloga ugotovljenih nepravilnosti, pa IP pojasnjuje, da ta del ne sodi v njegovo pristojnost. V postopku po ZDIJZ se namreč presoja le obstoj informacij javnega značaja in njihova javna (ne)dostopnost, za druge (domnevne) nepravilnosti glede postopkov in vsebine zahtevanih dokumentov, pa so pristojni drugi organi. V konkretnem primeru je pravno irelevantno dejstvo, da prosilec po ZDIJZ zahteva dokumente, ki se nanašajo (tudi) nanj. Informacija javnega značaja je namreč lahko prosto dostopna le, če se z njo lahko seznani kdorkoli, ki bi organu postavil isto zahtevo. IP tako ugotavlja, da nihče ne bi imel pravice dostopati do zahtevanih dokumentov, če bi pri organu vložil isto zahtevo. 

Ker je IP ugotovil, da je organ v obravnavani zadevi pravilno ugotovil obstoj izjeme varstva osebnih podatkov in izjeme notranjega delovanja ter pravilno izvedel delni dostop skladno s 7. členom ZDIJZ, je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper izpodbijano odločbo zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. 

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. 

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati. 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke