prosilec - Pošta Slovenije d.o.o.

POVZETEK:

Prosilka je od zavezanca zahtevala posnetek nadzorne kamere za določen dan v prostorih ene od poslovalnic. Zavezanec je njeno zahtevo zavrnil, ker ne gre za informacije javnega značaja. IP je v pritožbenem postopku sledil odločitvi zavezanca v izpodbijanem odgovoru, da zahtevane informacije ne zapadejo pod taksativno naštete informacije iz 4.a člena ZDIJZ, zato je pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 09021-3/2024/2

Datum: 22. 5. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …………………(nadaljevanju: prosilka), z dne 18. 5. 2024, zoper pisni odgovor Pošte Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, 2500 Maribor (v nadaljevanju: zavezanec), št. U7/1547/1-24/KŽ, z dne 9. 5. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilke z dne 18. 5. 2024, zoper pisni odgovor Pošte Slovenije d.o.o., št. U7/1547/1-24/KŽ, z dne 9. 5. 2024, se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilka je dne 6. 5. 2024 na Uradno osebo za dostop do informacij javnega značaja pri zavezancu naslovila zahtevek za ogled posnetka kamere. Navedla je, da je dne …. ob …uri na univerzalnem poštnem okencu ……opravljala denarno vplačilo. Navaja, da je uslužbenki izročila točno vsoto denarja, ki je bila napisana na kuverti. Ob prevzemu denarja (kuverte) ji je uslužbenka izročila v izpolnjevanje določen obrazec ter odšla v prosilki neviden prostor, kjer je opravila štetje denarja izven prosilkinega vidnega polja. Po vrnitvi je trdila, da je določen denarni znesek manjši od zneska, ki ga je navajala prosilka. Prosilka zahteva vpogled v posnetek kamere, ker zavezanec s posnetkom razpolaga in so izpolnjeni vsi drugi zakonski pogoji.

Zavezanec je s pisnim odgovorom št. U7/1547/1-24/KŽ, z dne 9. 5. 2024 (v nadaljevanju: izpodbijana odločitev) zahtevo prosilke zavrnil. Navedel je, da je kot subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava na podlagi 4. a člena ZDIJZ zavezan k razkritju informacij iz sklenjenih pravnih poslov, ki se nanašajo na izdatke za naročilo blaga in storitev ter informacij o vrsti zastopnika in članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informaciji o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacij v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katerih je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje. V posledici navedenega je zavezanec navedel, da dostop do zahtevanega posnetka videokamere na zapade v obseg informacij javnega značaja po 4. a členu ZDIJZ, zato je zahtevo prosilke zavrnil.

Prosilka je zoper izpodbijano odločitev dne 18. 5. 2024 pri IP vložila pritožbo. Navaja, da je varnostna kamera namenjena izvedbi varnostnih ukrepov, ki imajo proaktivni in preventivni pomen. Z internimi pravili Pošta Slovenije določa, kaj se snema, kako se s posnetki ravna, kje se hranijo in kdo ima dostop do njih. Navaja, da je posnetek varnostne kamere zanjo ključen pri dokazovanju, da je uslužbenka na poštnem okencu od nje prejela denar v kuverti……………….. Prosilka še dodaja, da imajo varnostne kamere svoj namen ne le zaradi varnosti uslužbencev in poštnega denarja, temveč tudi zaščite varnosti poslovanja poštnih strank. Prosilka želi, da IP odloči o njeni pritožbi glede vpogleda v posnetek varnostne kamere. Če pa obstajajo pravni zadržki, pa predlaga, da IP opravi in camera ogled. Meni, da je opisan primer možen modus operandi pri storitvi kaznivega dejanja in prosi za odločitev IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločitev zavezanca v celoti.

Ker se je zavezanec v izpodbijani odločitvi skliceval na ugotovitev, da ne gre za informacijo javnega značaja, je IP najprej presojal, ali zahtevane informacije pojmovno zapadejo pod definicijo informacije javnega značaja.

V konkretnem primeru ni sporno, da je Pošta Slovenije d.o.o. za posredovanje informacij javnega značaja zavezana na dveh različnih podlagah, in sicer kot organ iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ (ker je izvajalec javne službe – univerzalne poštne storitve), kot tudi kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava iz prvega 1.a člena ZDIJZ (ker je v 100% lasti Republike Slovenije). ZDIJZ v osmem odstavku 1.a člena določa, da če je nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe zavezan tako po 1. členu tega zakona, kot tudi po drugem odstavku 1.a člena, se v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil ali javne službe, uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo dostop do informacij za organe, sicer pa določbe, ki urejajo dostop do informacij za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

Glede na to, da je prosilka zahtevala posnetek nadzorne kamere, IP ugotavlja, da je pravilna odločitev zavezanca, da ne gre za informacijo, ki je povezana z izvajanjem javnopravnih nalog, saj posnetek nadzorne kamere ni v povezavi z izvajanjem javne službe univerzalne poštne storitve. Temu pritrjujejo tudi navedbe prosilke, ko navaja, da se njena zahteva nanaša na pravilnost izvajanja plačilnega prometa (sprejem in polog gotovine), kar po vsebini ne spada med univerzalno poštno storitev, ki se izvaja kot javna služba. Zavezanec glede na navedeno v konkretni zadevi ni zavezan za posredovanje informacij javnega značaja kot organ po 1. členu ZDIJZ.[1]

Je pa zavezanec dolžan posredovati informacije javnega značaja tudi kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava niso zavezanci v celotnem obsegu svojega delovanja, temveč zgolj v ožjem delu, in sicer glede dokumentov, ki jih taksativno našteva 4.a člen ZDIJZ. Ta v prvem odstavku kot informacijo javnega značaja določa:

- informacijo iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacijo o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

Glede na drugi odstavek 4.a člena ZDIJZ so informacije javnega značaja v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom tudi informacije iz prve alineje prvega ostavka 4.a člena ZDIJZ, ki so nastala na podlagi prej navedenih pravnih poslov oziroma so z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

Izhajajoč iz navedene definicije IP ugotavlja, da je pravilna odločitev zavezanca v izpodbijani odločitvi, da pri zahtevanem posnetku nadzorne kamere ne gre za informacijo javnega značaja po 4. a členu ZDIJZ.

V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da je določba 4.a člena ZDIJZ, ki opredeljuje informacije javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom, jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno. Če bi zakonodajalec imel namen, da so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom zavezani na celotnem področju svojega delovanja, zanje ne bi uzakonil drugačne ureditve, ampak bi jih uvrstil med organe po 1. členu ZDIJZ. Transparentnost je v splošnem za organe po 1. členu ZDIJZ mnogo širša kot za zavezance po 1.a členu ZDIJZ, oziroma povedano drugače, definicija informacije javnega značaja je pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom definirana znatno ožje, kot pri organih, ki so zavezani po 1. členu ZDIJZ, določa pa jo 4.a člen ZDIJZ.[2]

Glede vprašanja, katere informacije je po ZDIJZ mogoče zahtevati od poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom, je IP že večkrat zavzel stališče (npr. odločbe IP št. 09021-2/2023, št. 09021-7/2022, št. 09021-5/2022, št. 09021-10/2020,..), prav tako pa je o tem vprašanju že odločalo Upravno sodišče RS, npr. v sodbi št. IU 1224/2019-15 z dne 29. 08. 2022, točka 36 in 37. Če ne gre za tam taksativno naštete informacije iz 4.a člena ZDIJZ, jih od poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom na podlagi ZDIJZ ni mogoče zahtevati. Takšno je bilo tudi stališče Ustavnega sodišča RS, ki je v postopku za oceno ustavnosti z dne 12.1.2017, opr. št. U-I-52/16-17, poudarilo, »da prvi odstavek v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 6.a člena in peti odstavek 1.a člena ZDIJZ zavezancem nalagata razkrivanje poslov, ki za zavezanca pomenijo opravljanje pomožnih oziroma podpornih funkcij, ne pa tistih pogodb, ki so jedro njegove dejavnosti, pri katerih zavezanec trži neko svojo storitev. Gre za posle, pri katerih vedno zavezanca bremeni neki denarni izdatek, in torej ne spadajo v samo bistvo zavezančevih konkurenčnih prednosti in poslovnih dejavnosti«.«

Ker zahtevane informacije že a priori ne spadajo med informacije iz 4. a člena ZDIJZ, se IP posebej ni opredeljeval do izjem od prostega dostopa, v zvezi s tem pa le pripominja, da posnetki nadzornih kamer, v skladu z njegovo prakso, tudi sicer niso prosto dostopne informacije javnega značaja, in sicer iz razloga obstoja izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (takšno stališče je IP že zavzel npr. v odločbi št. 090-385/2023 in št. 090-235/2020).

Ker prosilka navaja, zakaj ima za dostop do zahtevanega posnetka nadzorne kamere poseben interes, IP še pojasnjuje, da se v postopku dostopa od informacij javnega značaja dostop do zahtevanih informacij presoja z vidika javnosti, to je po načelu erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na njen pravni interes in morebiten osebni status.

ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Načelo prostega dostopa pomeni, da za dostop do informacij javnega značaja ni treba izkazati pravnega interesa niti ni treba pravno utemeljiti zahteve, saj prosilčev namen, ki ga želi doseči s pridobitvijo zahtevanih informacij, za presojo zahteve ni pravno relevanten (tretji odstavek 17. člena ZDIJZ). Upoštevaje navedeno tako v tem postopku niso upoštevni razlogi, zaradi katerih prosilka zahteva predmetni posnetek, kar pa ne izključuje, da je do teh informacij upravičena na drugi pravni podlagi (npr. kot oškodovanka v primeru prijave storitve kaznivega dejanja na policiji ali v skladu z internimi akti upravljavca zbirke podatkov, to je Pošte Slovenije). Ker IP v teh postopkih ni pritožbeni organ, pa se v vsebino teh razmerij ni pristojen spuščati.

Ker pri zahtevanem posnetju nadzorne kamere ne gre za informacijo javnega značaja, ki bi bila prosto dostopna javnosti, je IP na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilke, v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[3]  oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Do navedenega se je IP sicer že opredelil v svoji odločbi št. 090-170/2022.

[2] Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017.

[3] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.